Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vpliv okolja lahko enojajčna dvojčka spremeni, da sta si manj podobna. In enojajčni dvojčki so včasih zelo različni. Eden zboli za kronično ali redko gensko boleznijo, drugi pa ne. Vzroke zato razkriva epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da na izražanje genov vplivajo dodatni dejavniki in celični mehanizmi, ne da bi se pri tem spremenil naš zapis DNK. Z drugimi besedami: epigenetika uravnava, kateri del dednega zapisa se bo izražal in kateri bo utišan.
Ena odmevnejših raziskav dvojčkov je bila Nasina raziskava enojajčnih dvojčkov. V njej so preučevali, kako velik je vpliv okolja na naše telo. Enega izmed dvojčkov so poslali v vesolje, s pomočjo drugega, ki je ostal na Zemlji, pa so spremljali učinke daljšega bivanje v breztežnostnem prostoru na človeško telo. Enoletno bivanje v vesolju ni vplivalo le na zunanji videz astronavta, ampak tudi na njegove gene.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 1985 je na nogometnem stadionu v Bradfordu v Veliki Britaniji izbruhnil požar, v katerem je življenje izgubilo 56 ljudi. Sprva manjši ogenj, ki se je zaradi vetra v nekaj minutah razširil na celotno leseno tribuno, je povzročil odvržen cigaretni ogorek. Bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi danes? Pri gradnji stavb je pomembna uporaba ustreznih negorljivih materialov. Obiskali smo največji požarni laboratorij, kjer so za nas opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj. Požar lahko povzroči tudi kratek stik v napravah, ki delujejo na električni tok. Kako so preverja ustrezna požarna varnost proizvodov?
Požarna varnost je pomembna pri izdelkih, gradbenih materialih, celo pri pakiranju in prevozu določenih snovi. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani s testi gorljivosti ugotavljajo, kako je treba ravnati s posameznimi proizvodi.
Eden najpogostejših vzrokov požara v domačem okolju so nepazljivost pri uporabi električnih naprav, njihova dotrajanost ali napake pri proizvodnji. Na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje preverjajo ustreznost proizvodov z mednarodnimi standardi in s tem predvsem njihovo varnost.
Hitrost napredovanja požara v bivalnih objektih je odvisna tudi od požarnih lastnosti notranje opreme. Ker je težko določiti, kateri predmeti bodo v prostoru, se pri testu osredotočijo na požarno varnost vgrajenih materialov. Kadar je požarni scenarij verjetnejši in pogosto vključuje smrtne žrtve, so določene tudi zahteve za pohištvo. Tako je pri zahtevah za oblazinjeno pohištvo in posteljne vložke npr. v hotelih.
Gradbenim proizvodom določajo požarne lastnosti s standardiziranimi preizkusi, ki jih opravljajo akreditirani laboratoriji. Naša ekipa je obiskala laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je eden izmed največjih takih laboratorijev v Evropi. Za nas so opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Evropski podatki kažejo, da se v življenju le pri polovici od nas ne bo razvil rak. Za zdravljenje te bolezni poznamo več metod – med njimi radioterapijo, s katero pri nas zdravijo približno dobro tretjino vseh, ki zbolijo za rakom. Blizu Dunaja je nam najbližji terapevtski in raziskovalni center, v katerem maligne tumorje obsevajo z najnaprednejšo obliko radioterapije – s protoni in ogljikovimi ioni. Pogledali smo v zakulisje céntra in spoznavali, kako poteka to zdravljenje. Kako se protonska terapija razlikuje od klasične, kakšna je posebnost ionske terapije in zakaj so protoni in ioni pri zdravljenju nekaterih vrst raka lahko učinkovitejši?
Pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam, so za zdravljenje bolnikov s protoni prvič uporabili leta 1954 v Združenih državah Amerike v laboratoriju v Berkeleyju v Kaliforniji in leta 1957 v Uppsali na Švedskem.
Kako poteka zdravljenje s protoni in ogljikovimi ioni, kako ti delci potujejo skozi naše telo in kako uničijo rakave celice?
Sloveniji najbližji center za zdravljenje s protoni je MedAustron, terapevtski in raziskovalni center blizu Dunaja. S protoni zdravijo oziroma obsevajo od leta 2016, z ogljikovimi ioni pa od leta 2019.
Vsak teden vam v oddaji Ugriznimo znanost zastavljamo matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje. Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo, in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Neveljaven email naslov