Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po rušilnem potresu leta 1895 je v Ljubljani na novo nastalo mnogo pomembnih zgradb, ena izmed njih je tudi leta 1902 zgrajen Deželni dvorec.
Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet.
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
Centrifuga pa tudi rešuje življenja. Za presaditev jeter potrebujejo od 5 do 20 enot krvi, kar pomeni od 5 do 20 krvodajalcev, pri ponesrečencih pa tudi do 30 enot krvi oz. 30 krvodajalcev. Vso kri je pred uporabo treba predelati z uporabo fizikalnih metod, tudi centrifugiranjem.
Vse naprave in stroji, ki se vrtijo, so izpostavljeni radialnemu pospešku, ta pa povzroči notranje mehanske napetosti, ki lahko vodijo v lom materiala. Pomembno je, do katere hitrosti se lahko vrtijo, da je njihova uporaba še varna. Prav to preverjajo z razletnim testom.
Kako lahko v breztežnostnem prostoru s centrifugo dosežemo težnost raziskujejo v Laboratoriju za gravitacíjsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan v Planici, kjer so pred letom in pol zagnali tako imenovano človeško centrifugo. To je 4 tone težka naprava, ki ustvarja umetno težnost. Planiški laboratorij je z raziskovalno opremo eden izmed le treh ustanov, v katerih Evropska vesoljska agencija išče odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in bodoča življenjska okolja na Luni in Marsu.
V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Superprevodnike, materiale brez električne upornosti, poznamo že več kot 100 let. Superprevodnost materialov dosežemo pri zelo nizkih temperaturah, pri okoli –200 °C. Skupini znanstvenikov iz ZDA pa je uspelo izdelati material, ki je superprevoden pri temperaturi 21 °C in tlaku 10.000 barov. Kaj nam bo to odkritje prineslo? Že danes imajo superprevodniki ključno vlogo v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pospeševalnikih delcev, kot je CERN. Zakaj so nekatere snovi dobri prevodniki, druge pa ne, ter katere snovi in pri katerih temperaturah lahko postanejo superprevodniki?
V 70ih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki superprevodne magnete uporabili v napravah za slikanje z magnetno resonanco, in še danes je to najpogostejša komercialna uporaba superprevodnikov. Za prikaz človeškega telesa oziroma organov je magnetna resonanca ena izmed najpomembnejših slikovnih metod v sodobni medicini.
Superprevodnost določata dve pomembni lastnosti. Prva je ničta upornost, druga pa je, da lahko superprevodniki izrinejo magnetno polje iz svoje notranjosti. Ta pojav se imenuje Meissnerjev učinek.
Superprevodniki so torej materiali, ki nimajo nobene električne upornosti. Kako je to razloženo s prvo mikroskopsko teorijo superprevodnosti, za katero so njeni avtorji leta 1972 dobili Nobelovo nagrado iz fizike?
260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Steroide, sintetični moški spolni hormon testosteron, so razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno so jih dajali svojim vojakom, ker so bili prepričani, da so učinkoviti pri zdravljenju opeklin in posledic drugih vojaških nesreč. Steroidi spodbujajo rast skeletnih mišic, povečajo vzdržljivost in agresivnost, zato so jih začeli uporabljati profesionalni in rekreativni športniki. Kako steroidi vplivajo na ženske in kako na moške? Danes je uporaba steroidov prepovedana, dovoljena je le za zdravljenje nekaterih bolezni.
Uživanje steroidov ima veliko negativnih učinkov na naše telo. Njihova druga plat pa je, da lahko z njimi tudi zdravimo. Za nekatere bolezni so lahko najboljše zdravilo, seveda če jih uporabljamo pod nadzorom.
Steroidi povzročajo tudi nastanek moških spolnih znakov pri ženskah in nasprotno, ženskih pri moških. Nekateri stranski učinki zlorabe steroidov vplivajo na oba spola, nekateri specifični pa samo na moškega ali žensko. Nesporno pa je, da dolgotrajna uporaba anaboličnih steroidov povzroči zdravju škodljive učinke.
Steroidi so v športu so prepovedani, ker izboljšajo športnikovo zmogljivost in ker povzročajo negativne stranske učinke. Kljub temu so steroidi, zlasti med rekreativnimi športniki, še vedno priljubljeni, ker jim omogočajo hiter napredek pri športni dejavnosti. Izboljšujejo namreč njihovo vzdržljivost in moč ter jim omogočajo hitro pridobivanje mišične mase.
Neveljaven email naslov