Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po ledenih možeh, Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju, v sredini maja, pa ko jih 'zalije' še Zofka, bi že lahko sadili plodovke na prosto. Jernej Mazej je posebnim paradižnikom v novi visoki gredi za sosede namenil – 'dobre sosede'! Med njimi baziliko, kolerabico ...
Nadstrešek pred hišo, ki sicer ščiti drva, je Sebastjan Lipar začel ozelenjevati lani. Ob homuljicah in netreskih so mu ljubi tudi mahovi. Tokrat bo z njimi prekril preostanek strehe. Skupno bo na njej štiri metre krat pol metra širok pas že preizkušenih rastlin.
Narava je ustvarila okoli 300 vrst perunik. Uvrščajo jih v šest podrodov. Večini so najbolj poznane bradate perunike. Ob lepoti pa niso občutljive za žgoče sonce, saj zahtevajo suhe, vroče razmere. Gospa Linda, ki jih ima več kot 70 sort, predstavi njihovo nego.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Čeprav pri nas za zdaj še ni zdravljenja z bakteriofagi, to ne pomeni, da ne potekajo raziskave uporabe bakteriofagov. Obiskali smo ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer raziskujejo uporabo bakteriofagov na biofilmih.
Za vsako vrsto bakterije obstaja nekaj bakteriofagov, ki jo lahko uničijo. Zato je treba za zdravljenje z bakteriofagi za vsako bakterijo poiskati primeren bakteriofag. To izjemno uspešno počnemo tudi v Sloveniji.
Bakteriofagi bi lahko uničili tudi bakterije, ki povzročajo okužbe pri človeku. Terapija z bakteriofagi ni nekaj novega, njeni začetki segajo v čas pred odkritjem antibiotikov - torej več kot 100 let v zgodovino.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Zaslužni prof. dr. Franc Lobnik je znanstvenik, ki je svoje življenjsko delo posvetil pedologiji. Je ustanovitelj Centra za proučevanje tal in varstva okolja, njegova bibliografija šteje več kot 820 objavljenih enot. Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Ob poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari. Predstavljamo še sodobno rejo perutnine na kmetiji Rodošek v Desencih.
Organizirana reja brojlerskih piščancev in proizvodnja piščančjega mesa je na Ptujskem območju prisotna že več kot 55 let. Člani Perutninarske zadruge Ptuj ves čas sodelujejo s podjetjem Perutnina Ptuj v zavedanju, da eden brez drugega ne bi obstajali. Članica perutninarske zadruge Ptuj je tudi kmetija Rodošek.
Dejan Horvat je že dvajset let duhovnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih na Goričkem. Skupaj z domačini je veliko naporov vložil v prenovo dotrajanih sakralnih objektov in župnijskih poslopij. Ob svojem poklicnem delu je zelo povezan tudi z naravo, ki jo s trudom in predanostjo obdeluje. Pred zaraščanjem namreč rešuje okoli 100 ha kmetijskih površin, redi konje, krave dojilje, vzorno skrbi za župnijski gozd in čebelari.
V prostorih Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo podelili častno priznanje zaslužnemu profesorju dr. Francu Lobniku. Profesor dr. Lobnik ima na Slovenskem največ zaslug za uveljavitev pedologije kot naravoslovne discipline. Je ustanovitelj Centra za preučevanje tal in varstvo okolja. Njegova osebna bibliografija je zelo obsežna, saj šteje več kot 820 objavljenih enot. V več kot 40-tih letih znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela je pustil pečat na področju pedologije in varstva tal, ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini.
Odpravili smo se na Goričko in preverili, koliko gnezd so to pomlad zasedle štorklje. Predstavljamo trinogo psičko, ki ob razumevajoči skrbnici Urši Drofenik, živi popolnoma običajno, živahno življenje. Urša pa pomaga do izpustitve v naravo, preživeti tudi majhni kuni. Predstavljamo zeleno žolno. Spoznali smo srčnega varuha mačk. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Sežanski podjetniški inkubator je lani prejel prestižno mednarodno nagrado Constantinus International Award 2023 za izbor najboljšega projekta v poslovnem svetovanju. Odličje si je prislužil njihov program Kreativni startup – podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, ki predstavlja edinstven pristop k vključevanju oseb z izgubo sluha v Sloveniji in Evropski uniji.
PRENOVA KOMPOSTNIKA Za vrtove je doma pridelan kompost poceni, a neprecenljivo gnojilo. Rastline oskrbi s hranili, izboljšuje strukturo tal. V tla ga vkopljemo ob prekopavanju jeseni ali spomladi, okoli posevkov ga posujemo kot zastirko. Zakonca iz Črete pa kompostnik prenavljata. Z GAIO NA OBISKU: MATEJINO JAGODIČJE S klubom Gaia smo bili na Gorenjskem, pri Mateji Reš z Vrta okusov. Njen nasad jagodičja je v razcvetu, nedavno pa ga je poškodovala sodra. Z Davorinom Gamserjem, prav tako strokovnjakom za jagodičevje, sta se posvetovala o negi malin, ribeza, aronije ... V POMLAD S SNEŽNO KEPO Še dandanes ima marsikdo na vrtu posajeno očarljivo grmovnico, z njenih vej pa visijo – snežne kepe! Res je, da so njeni 3- do 5-krpi listi opaznejši jeseni, ko se obarvajo rahlo rdečkasto, a kremasta kobulasta socvetja zdaj ukradejo veliko pozornosti. Tudi tokrat je na voljo kar nekaj nagrad v kar treh nagradnih igrah. Več o sodelovanju pa v petek, 3. maja, ob 17.20 na TVS1.
Še dandanes ima marsikdo na vrtu posajeno očarljivo grmovnico, z njenih vej pa visijo – snežne kepe! Res je, da so njeni 3- do 5-krpi listi opaznejši jeseni, ko se obarvajo rahlo rdečkasto, a kremasta kobulasta socvetja zdaj ukradejo veliko pozornosti.
S klubom Gaia smo bili na Gorenjskem, pri Mateji Reš z Vrta okusov. Njen nasad jagodičja je v razcvetu, nedavno pa ga je poškodovala sodra. Z Davorinom Gamserjem, prav tako strokovnjakom za jagodičevje, sta se posvetovala o negi malin, ribeza, aronije ...
Neveljaven email naslov