Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Digitalni dvojček je lahko v virtualnem svetu en proizvodni trakt ali pa kar cela tovarna. Kako lahko digitalni dvojčki pomagajo pri optimiziranju proizvodnih procesov?
Digitalni dvojčki nam pomagajo pri načrtovanju in organizaciji naših aktivnosti. V proizvodnih in razvojnih panogah lahko z njimi načrtujemo in preverimo lastnosti izdelka, še preden ga proizvedemo. Na Fakulteti za strojništvo UL so izdelali digitalni dvojček izdelka, ki ga imamo vsi doma, pralnega stroja. Z njim poskušajo izboljšati pralni stroj tako, da bo deloval tišje.
Zavedanje, da je za zeleno prihodnost nas in našega planeta nujno treba spremeniti človekovo prehrano oziroma način prehranjevanja, je osnovno vodilo projekta Grashke. Ta temelji na odgovorno pridelanih surovinah iz regionalnega okolja.
Grad Haasberg je nekoč veljal za enega najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi in drevoredu ter čudovitem terasastem vrtu, ki je obdajal dvorec. V osrčju idrijskih gozdov leži edinstven spomenik tehnične dediščine – klavže. Zelo pomembne so bile pri plavljenju lesa za idrijski rudnik, ki je za svoje delovanje potreboval ogromne količine lesa. Filovci so srednje velika prekmurska vas, znana predvsem po svoji bogati lončarski tradiciji. Ta je v preteklosti zelo zaznamovala življenje tega kraja, vendar pa je žal obrt skoraj popolnoma zamrla. Keramika oblikovalke Sonje Strniša v sebi združuje staro tradicijo in sodobno estetiko. Njeni izdelki pričajo o brezmejni domišljiji pri ustvarjanju in popolni predanosti materialu. Zavedanje, da je za zeleno prihodnost nas in našega planeta nujno treba spremeniti človekovo prehrano oziroma način prehranjevanja, je osnovno vodilo projekta Grashke. Ta temelji na odgovorno pridelanih surovinah iz regionalnega okolja.
Keramika oblikovalke Sonje Strniša v sebi združuje staro tradicijo in sodobno estetiko. Njeni izdelki pričajo o brezmejni domišljiji pri ustvarjanju in popolni predanosti materialu.
Filovci so srednje velika prekmurska vas, znana predvsem po svoji bogati lončarski tradiciji. Ta je v preteklosti zelo zaznamovala življenje tega kraja, vendar pa je žal obrt skoraj popolnoma zamrla.
V osrčju idrijskih gozdov leži edinstven spomenik tehnične dediščine – klavže. Zelo pomembne so bile pri plavljenju lesa za idrijski rudnik, ki je za svoje delovanje potreboval ogromne količine lesa.
Dvorec je nekoč veljal za enega najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi in drevoredu ter čudovitem terasastem vrtu, ki ga je obdajal.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Kanibalizem je pri ljudeh tabu, vendar je v živalskem kraljestvu pogost. Čeprav se zdi za člane iste vrste kontraproduktivno, da jedo drug drugega, lahko kanibalizem v nekaterih primerih pomeni preživetje vrste.
Kanibalizem in vznemirjenje nad njim ima zelo dolgo zgodovino. Arheologi predvidevajo, da je pri človeškem predniku obstajal tisočletja. O kanibalih kot o divjakih, ki jedo človeško meso, so pisali tudi v antični Grčiji.
V preteklosti pa so različna plemena uživala ne samo posteljico, ampak tudi druge dele človeškega telesa. Uživanje človeških možganov pa lahko povzroči smrtonosno bolezen. Ljudstvo Fore s Papue Nove Gvineje je prav zaradi kanibalskih praks več desetletij zbolevalo za boleznijo, imenovano kuru.
Dvonadstropni most na reki Tounjčici je impresiven spomenik, edinstven v Evropi, in velja za enega vrhuncev gradnje mostov na Hrvaškem v preteklosti. Leta 1892 je Avstro-Ogrska Gradež razglasila za cesarsko zdravilišče in letovišče. Od takrat je ta obmorski kraj med Trstom in Benetkami znan po termah, priljubljen cilj turistov iz Avstrije in Bavarske. Reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid je vulkanski pojav – mofeta. Slovenija resda nima pravega vulkana, vendar pa mofete vendarle pričajo o nekdanjem ognjeniškem delovanju. Na zahodu Madžarske, blizu kraja Héviz, stoji vasica Zalaköveskút, v kateri živi le trideset ljudi. Kar šestkrat več od prebivalcev vasi, pa je bivolov. Ob vasici namreč stoji bivolja biofarma, ki deluje tudi kot rezervat.
Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Geotermalno energijo že leta izkoriščamo za ogrevanje stanovanjskih zgradb. Izkoriščamo jo lahko s črpanjem tople vode ali segrevanjem vode v globini Zemlje.
Natančne podatke o temperaturi v globini Zemlje dobijo geologi z merjenji. Z njimi smo se odpravili na naravni izvir termalne vode in vrtino v Ljubljani.
Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na različne načine. Največji izkoristek te energije dosežemo, če nam uspe z njo proizvajati elektriko. Prav to v kratkem v pilotnem projektu načrtujejo Dravske elektrarne Maribor s partnerji Petrolom Geo, Fakulteta za kemijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije v kraju Čentiba pri Lendavi.
Njegova glasba nikoli ne pusti poslušalca ravnodušnega.
Neveljaven email naslov