Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Umetna inteligenca pa lahko strokovnjakom pomaga tudi napovedovati razvoj bolezni. Na Fakulteti za elektrotehniko UL razvijajo modele za napovedovanje poteka multiple skleroze, kronične bolezni, ki prizadene osrednje živčevje.
Glioblastom je najpogostejša in najsmrtonosnejša oblika možganskih tumorjev, za katerega ni učinkovitega zdravljenja. Za njim vsako leto v Sloveniji zboli okoli 120 ljudi. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko UL želijo z umetno inteligenco najti nove, učinkovitejše načine zdravljenja.
Bolniki z redkimi boleznimi navadno čakajo na diagnozo več let, pri marsikom pa sploh ne ugotovijo, za kakšno bolezen gre. Poznamo namreč več kot 7 tisoč redkih bolezni. Slovenska profesorica na Univerzi Harvard v ZDA, Marinka Žitnik, s svojo ekipo razvija orodje globokega učenja za diagnozo bolnikov z redkimi genskimi boleznimi.
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Kri ni voda. Vedeti, kdo smo in od kod prihajamo, je verjetno želja, če ne celo potreba vseh nas. Kdo so moji predniki, komu sem podoben … – proučevanje družinskih korenin izhaja iz želje po razumevanju lastne identitete in potrebe po pripadnosti. Kako pomembno je poznavanje družinskih korenin, se bomo v studiu pogovarjali z dr. Christianom Gostečnikom, psihologom ter družinskim in zakonskim terapevtom. Svoje izkušnje iskanja družinskih korenin bosta razkrili Nada in Kaja, ki sta bili posvojeni kot dojenčici. O tem, kako so korenine pomembne za Slovence, ki živijo zunaj meja naše države, in kako jih s kulturo, petjem, plesom in kulinariko ohranjajo v Argentini, ZDA in Braziliji, nam bodo zaupali pripadniki treh različnih generacij. Spoznali bomo tudi družinsko drevo nekdaj ugledne in pomembne plemiške rodbine Lazarini. Kako se korenine lahko razrastejo v razvejena družinska drevesa, bomo spoznali v pogovoru s Petrom Hawlinom, rodoslovcem in soustanoviteljem Slovenskega rodoslovnega društva. V rubriki Ah, ta splet! pa boste dobili nasvete, kako sami izdelati družinsko drevo.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Asfalt na cestiščih traja približno 20 let, to pomeni, da se samo v Sloveniji vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Da bi čim bolj zmanjšali porabo naravnih virov in zmanjšali vpliv na okolje, se čedalje bolj uveljavlja ponovna uporaba starega asfalta.
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Vsako leto po svetu vgradijo v ceste več kot milijardo ton asfalta. Zato da bi pri njihovi uporabi nastajalo čim manj deformacij, asfalt že v laboratorijih testirajo na mehansko obrabo in tudi različne podnebne spremembe.
Izdelava in vgrajevanje asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna. Poleg tega pri vgrajevanju asfalta nastajajo plini, ki so škodljivi tako za zdravje delavcev kot za okolje. Zato strokovnjaki raziskujejo, kako bi lahko pri obeh procesih učinkovito znižali temperaturo in obenem zagotovili enako ali primerljivo kakovost asfalta.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
6. april je mednarodni dan športa za mir in razvoj, 7. april pa svetovni dan zdravja, zato bomo v oddaji združili oboje – šport in zdravje. Davnega leta 1896 so se prav 6. aprila začele prve moderne olimpijske igre v Atenah. V našem spominu pa so verjetno najmočneje zapisane zimske olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu, zato smo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine obiskali razstavo o teh igrah, ki bo na ogled do konca maja. O pomenu olimpijskih iger in njihovem sporočilu, samem razvoju športa skozi čas in o povezavi med športom in zdravjem bomo v oddaji spregovorili z zgodovinarjem dr. Tomažem Pavlinom s Fakultete za šport UL. Ker pa je sodobnost v naše življenje prinesla nepredstavljivo veliko sedenja, vadbo morda potrebujemo bolj kot kadar koli v zgodovini. Telesno dejavni smo lahko v svoji dnevni sobi, v parku ali športnem centru – kakšne vadbe ponujajo, smo se pozanimali v enem od njih. Na pomen preventivne vadbe in posledice, ki jih ima lahko neaktivnost na naše telo, bo opozoril Jure Gubanc, direktor kineziološkega centra Kinvital. V rubriki Ah, ta splet pa nam bo Nina Cijan z Gorazdom Garafolom iz Simbioze predstavila, kako nam do dobrega počutja pomaga tudi sodobna tehnologija, saj nam pametni telefoni ponujajo različne aplikacije, ki spremljajo našo telesno dejavnost. Zadnji gost, Andraž Purger, pa prihaja iz Šole zdravja, ki že od leta 2006 organizira skupinsko vsakodnevno jutranjo vadbo po vsej Sloveniji. Predstavil bo tudi novejši program vadbe Šole zdravja – Dihamo z naravo. Kako poteka, je ugotavljala tudi naša ekipa, saj smo obiskali eno od skupin. Njeni člani so z nami delili pozitivne izkušnje tovrstne vadbe, ki je koristna za telesno, predvsem pa za duševno zdravje, saj je njen cilj zmanjševanje vsakodnevnega stresa in negativnih čustev.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Neveljaven email naslov