Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi v Španiji, še posebej na podeželju in tudi v največji regiji Castilla in Leon se soočajo s problemi staranja prebivalstva, mladi odhajajo v Madrid, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča komunikacijo pa tudi delo od doma. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila da ostane v mestu Zamora na meji s Portugalsko in tudi kot aktivistka prispeva k razvoju regije Catilla in Leon. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju inovativnih knjig – SmartiBook.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju zaščite pred strelami – Hermi.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico.
Ob Kolpi, v Vinici, na stičišču Slovenije in Hrvaške, so se 16. junija sestali sogovorniki iz političnih, mladinskih in podjetniških krogov ter v okviru zaključnega dogodka evropskega projekta RTV Slovenija Misija Mlada kohezija mladim pripovedovali o prisotnosti Evropske unije v regiji.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Z novinarko Barbaro Zrimšek smo se pogovarjali o projektih, ki jih sofinancira Evropska unija iz evropskih kohezijskih skladov. Zadnji dve leti smo jih v naši oddaji predstavili skoraj sto.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Evropski projekti Interreg spodbujajo čezmejno sodelovanje držav članic Evropske unije. Tak je tudi projekt Living Castles, ki spodbuja obiskovanje slovenskih in hrvaških gradov skozi skupen turistični produkt. Gradove, kot sta varaždinski in ptujski, poleg projekta povezuje tudi skupna zgodovinska razvojna pot, kar partnerji projekta osvetljujejo z dogodki, ki povezujejo vključene gradove. Evropska sredstva so investirali v sodobno opremo, ki obiskovalcem omogoča izboljšano doživetje, hkrati pa prispeva k trajnosti projekta in gradov v regiji.
24. in 25. maja smo se v Sarajevu v okviru letnega foruma Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo EUSAIR udeležili mednarodnega tekmovanja v poslovnih modelih Popri International za mlade iz devetih držav. Popri so nastali v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici in po ocenah udeležencev gre za najboljše tovrstno tekmovanje v regiji. Mladi svoje ideje predstavijo pred strokovno komisijo, ki izbere prve tri. Slovenski ekipi v srednješolski in študentski kategoriji sta se tako veselili zasluženega srebra, pravi mesti pa sta pripadli srbskim idejam.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
V Španiji, v mestecu Toro, razvijajo gensko banko avtohtonih pasem ovac. S pomočjo veriženja podatkovnih blokov, pa tudi s tehnologijo ter selekcijo živali nastaja genski material za višjo kakovost prireje mleka, pa tudi za večjo prilagodljivost živali na vedno višje temperature oziroma podnebne spremembe. V inovativnem projektu Smarter, ki ga vodi center Ovigen, sodeluje že 23 držav in zanimanje za njihov genetski material se hitro povečuje po vsem svetu. Zakaj so genske banke vse bolj pomembne za prihodnost planeta, pa v prispevku, ki ga je pripravila Barbara Zrimšek.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
V Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo na Ptuju imajo dijaki učna podjetja, kjer poslujejo kot v pravih podjetjih. Dijaki v okviru programa Moje podjetje dobijo začetni kapital, ki jim omogoča proizvodnjo izdelka, podjetje pa lahko kasneje tudi prodajo.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
24. in 25. maja smo se v Sarajevu v okviru letnega foruma Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo EUSAIR udeležili mednarodnega tekmovanja v poslovnih modelih Popri International za mlade iz devetih držav. Popri so nastali v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici in po ocenah udeležencev gre za najboljše tovrstno tekmovanje v regiji. Mladi svoje ideje predstavijo pred strokovno komisijo, ki izbere prve tri. Slovenski ekipi v srednješolski in študentski kategoriji sta se tako veselili zasluženega srebra, pravi mesti pa sta pripadli srbskim idejam.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
Neveljaven email naslov