Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ko se nekaj zgodi nepredvideno, brez predhodnega načrtovanja in še brez očitnega vzróka, govorimo o naključju. Manjša ko je verjetnost, da se bo nekaj zgodilo, večje se nam zdi naključje. Za nekoga zgolj zanimivo naključje, za drugega pomembno sporočilo. Ne glede na to pa naključja lahko pomembno vplivajo na naše življenje. O velikih in majhnih naključjih bodo v oddaji Ah, ta leta! govorili: Irena Tršinar, ki je zgodbe naključij popisala v dveh knjigah, jungovski psihoanalitik Tine Papič ter filozof in avtor knjige Naključje in jaz dr. Andrej Mendiževec.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Dolgoročne posledice vrhunskega športa so lahko tudi prikrite. Nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič je prvi Slovenec, ki je leta 2010 zmagal na prestižni enotedenski dirki po Dofineji. V bogati športni karieri je dosegel številne uspehe. Pravi, da je bil odvisen od kolesa. 17 let se je boril celo z bulimijo. Motenj hranjenja je po njegovem mnenju v profesionalnem kolesarstvu veliko več, kot kaže statistika. To pušča posledice na telesnem in tudi duševnem zdravju.
Raziskovalci Univerze v Glasgowu so leta 2019 v ugledni znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke raziskave, v kateri so pokazali, da nekdanji škotski profesionalni nogometaši, predvsem branilci, kar 5x pogósteje umrejo zaradi demence Alzheimerjevega tipa kot splošna populacija. Da imajo nogometaši povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, je lani potrdila tudi raziskava švedskega Karolinskega inštituta.
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
Podhranjenost poruši imunski sistem. Težave se lahko pokažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe. Ena takšnih je infekcíjska mononukleoza, s katero se več kot 90 % svetovnega prebivalstva okuži večinoma v otroštvu. Medtem ko večina ljudi to bolezen preboli brez zaplétov, včasih tudi brez diagnoze, pa je lahko to ena izmed najtežjih preizkušenj za vrhunske igralke in igralce tenisa.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
Ljudsko izročilo zajema različne oblike ustnega, pisnega in materialnega izražanja, ki se prenaša iz roda v rod, in vključuje pripovedke, pesmi, običaje, obrede, tudi znanje in še veliko več. Prevzelo je tudi prvo gostjo oddaje Dušico Kunaver, ki se je je prijel vzdevek romantična etnologinja. Z njo bomo razkrivali bogastvo naše ljudske dediščine, razloge, da so nekatere ljudske šege ostale žive tudi po več 100 ali celo 1000 letih, česa vsega nas učijo ljudske pripovedke ter zakaj je pomembno, da ljudsko dediščino ohranjamo in jo prenašamo na naslednje generacije. Obiskali smo tudi 80-letnega Dušana Kaplana, ljubiteljskega opazovalca narave in zapisovalca ljudskega izročila o vremenu, ki svoja opažanja pridno zapisuje in jih nato vsako leto izda v vremenski pratiki, ter člane Akademske folklorne skupine France Marolt, ki jih združuje ljubezen do plesa, glasbe, oblačil narodne noše in seveda do naše skupne preteklosti. Zakaj je pomembno ohranjati ljudsko izročilo in kako ga lahko širimo tudi v digitalnem okolju, bomo v rubriki Ah, ta splet! razkrivali s folkloristko dr. Barbaro Ivančič Kutin iz ZRC SAZU. O sodobni pripovedni folklori in o tem, kako se obredi, ki zaznamujejo prelomnice v našem življenju, skozi čas spreminjajo in tudi izginjajo ter kakšna je vloga sodobnih pripovedk ali urbanih legend, bomo spregovorili z etnologom in kulturnim antropologom mlajše generacije dr. Ambrožem Kvartičem.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Videti je kot meso, ima vonj in celo okus mesa. Pa vendar ni meso. V slovenskem podjetju so razvili rastlinski nadomestek mesa. Kako jim je to uspelo? Na svetu vsako leto pojemo 360 milijonov ton mesa, v Sloveniji v povprečju 87 kilogramov na prebivalca. Strokovnjaki opozarjajo, da je meso v prehrani pomembno, a bi ga morali pojesti manj – tudi zaradi okolja. Poleg nadomestkov iz rastlin je alternativa tudi meso iz laboratorija. Razvija ga več kot 150 laboratorijev po svetu, med njimi slovenski. Kako poteka tako gojenje mesa in kako dolgo traja, da iz ene same celice dobimo zrezek? Ali pri proizvodnji laboratorijskega mesa nastane manj toplogrednih plinov kot pri živinoreji?
Izraelsko živilsko tehnološko podjetje je s 3D-tiskalnikom natisnilo prvi ribji file, pripravljen za kuhanje. Uporabili so živalske celice, vzgojene v laboratoriju.
Neveljaven email naslov