Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

O živalih in ljudeh Pipa, predstavnica ibiških psov (podencov)

6. 4. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Zgodbe o reševanju medvedov

6. 4. 2024

Po pobudi mednarodne organizacije Four Paws – Štiri tačke, da bi rešili še zadnje 4 rjave medvede, ki pri nas bivajo v zasebnem ujetništvu, smo obiskali njihovo zavetišče za medvede v Arbesbachu v Avstriji. Družili smo se s Katjo in njeno psičko Pipo, predstavnico manj znane vrste - ibiški pes ( podenco), ki prav tako sodijo med zlorabljene vrste hrtov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Na vrtu Na vrtu

5. 4. 2024

ČEBULNA MUHA Kako lukovke zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, pojasnjuje Miša Pušenjak iz KGZS. Pri čebuli ob pokrivanju s kopreno svetuje mešane posevke, saj jih čebulna muha ne odkrije tako hitro kot monokulture. Spoznamo tudi, katere čebule ta škodljivec ne mara najbolj. NENAVADNE GRMOVNICE V PIVOLI Z Meto Pivec se je na obisku kluba Gaia v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru pogovarjala Gajina strokovnjakinja Nevenka Breznik Beton. Posadili sta čajno kamelijo, iz njenih vršičkov v tujini pripravljajo čaj. Občudujemo tudi oljčico pa manj znano grmasto sorodnico naših sadnih dreves... ČAJ IZ SPOMLADANSKEGA CVETJA Po višje ležečih predelih še lahko naberemo trobentice, vijolice, lapuh, pljučnik, morda še kakšno drugo spomladi cvetočo rastlino. Lahko so v pomoč pri izkašljevanju in čiščenju dihalnih poti. Pazimo, da ne izropamo rastišč. Cvetove popolnoma posušimo in hranimo v zaprti embalaži. In spomladanski čaj je lahko tudi jeseni brž nared. NASADI ZA SPOMLADANSKO VZDUŠJE Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.

Na vrtu Nasadi za spomladansko vzdušje

5. 4. 2024

Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.

Na vrtu Nenavadne grmovnice v Pivoli

5. 4. 2024

Z Meto Pivec se je na obisku kluba Gaia v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru pogovarjala Gajina strokovnjakinja Nevenka Breznik Beton. Posadili sta čajno kamelijo, iz njenih vršičkov v tujini pripravljajo čaj. Občudujemo tudi oljčico pa manj znano grmasto sorodnico naših sadnih dreves...

Na vrtu Čaj iz spomladanskega cvetja

5. 4. 2024

Po višje ležečih predelih še lahko naberemo trobentice, vijolice, lapuh, pljučnik, morda še kakšno drugo spomladi cvetočo rastlino. Lahko so v pomoč pri izkašljevanju in čiščenju dihalnih poti. Pazimo, da ne izropamo rastišč. Cvetove popolnoma posušimo in hranimo v zaprti embalaži. In spomladanski čaj je lahko tudi jeseni brž nared.

Na vrtu Kako proti čebulni muhi

5. 4. 2024

Kako lukovke zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, pojasnjuje Miša Pušenjak iz KGZS. Pri čebuli ob pokrivanju s kopreno svetuje mešane posevke, saj jih čebulna muha ne odkrije tako hitro kot monokulture. Spoznamo tudi, katere čebule ta škodljivec ne mara najbolj.

Ljudje in zemlja Toča uničila pridelek

29. 3. 2024

Velik pas Primorske - od zgornje Vipavske doline prek Krasa in vse do Brkinov je konec marca zajel pas uničujoče toče in sodre. Tako zgodnjega ledenega udara kmetje ne pomnijo. Zgodnje sadne vrste so uničene. Ob tem pa sadjarji niti po lanski toči še niso dobili plačane odškodnine

Ljudje in zemlja Velikonočne jedi in običaji na Suhorju

29. 3. 2024

Obiskali smo Suhorje v Brkinih, kjer še vedno ohranjajo velikonočne šege. Suhorske praskanke so leta 2022 vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Znanje praskanja pirhov z značilnimi ornamenti, se prenaša iz roda v rod, kar so kot izjemno dediščino prepoznali tudi na Unescu. Vse bolj pa je v ospredju tudi kulinarika značilna za velikonočni čas.

Ljudje in zemlja Lokalni ponudniki in turizem

29. 3. 2024

Kmetijstvo v povezavi s turizmom je ena glavnih in najbolj perspektivnih gospodarskih panog na Krasu in v Brkinih. Pri tem pa lahko veliko vlogo odigrajo področja, kjer je precej turistov: Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Štanjel. Napočil je čas, pravijo Kraševci, da stopimo skupaj.

Ljudje in zemlja Festival malvazije

29. 3. 2024

Društvo vinogradnikov slovenske Istre je v Portorožu pripravilo že 26. Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Tudi tokrat z zelo veliko udeleženci in obiskovalci. Ob tem so predstavili tudi knjižico Lokalne sorte vinske trte v Slovenski Istri.

Ljudje in zemlja Kongres zadrug

29. 3. 2024

V Portorožu je sredi marca potekala konferenca Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih zanimivih predavanj, se je veliko govorilo tudi o kmečkem puntu v Evropski uniji. Na konferenci je kot gostja nastopila podpredsednica evropske zveze zadrug Copa- Cogeca, ki je Poljakinja in je iz prve roke pojasnila nekaj razlogov za množične proteste kmetov na Poljskem, pa tudi drugod po Evropi.

Ugriznimo znanost Hemofilja: Fizikalna uganka Riž v steklenici

4. 4. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Hemofilija

4. 4. 2024

Še pred kakimi 50 leti je bila življenjska doba oseb s hemofilijo približno 15 let. Zanje je bil lahko usoden celo padec pri učenju vožnje kolesa. V našem telesu deluje izjemen sistem, ki po eni strani preprečuje strjevanje krvi v ožilju, po drugi pa omogoča strjevanje krvi ob poškodbah. Kako je pri bolnikih s hemofilijo ta sistem okvarjen? Zanjo večinoma zbolevajo moški, ženske pa so prenašalke. Bolezen imenujemo tudi bolezen kraljev, saj naj bi bila prenašalka hemofilije britanska kraljica Viktorija, bolezen pa se je po njenih dveh hčerah prenesla na kraljeve dvore Španije, Nemčije in Rusije. V Sloveniji živi 231 oseb s hemofilijo. Kako živijo danes in kako dobro obvladujemo to bolezen?

Ugriznimo znanost Hemofilija: Gensko zdravljenje

4. 4. 2024

Da je zdravljenje učinkovito, je treba bolezen ne le čim prej diagnosticirati, ampak ugotoviti tudi, ali ima bolnik blago, zmerno ali hudo obliko hemofilije. Z genskimi analizami lahko predvidijo druge morebitne zapléte, pomembne pa so tudi za gensko zdravljenje.

Ugriznimo znanost Hemofilija: Zdravljenje hemofilije

4. 4. 2024

Hemofilija je za bolnike nekoč pomenila bistveno krajše življenje in slabšo kakovost življenja. Zaradi napredka pri zdravljenju pa se je v zadnjih desetletjih to bistveno spremenilo. Ne le, da hemofiliki danes dosežejo enako starost kot drugi ljudje, ampak imajo lahko popolnoma običajno življenje.

Ugriznimo znanost Hemofilija: Hemofilija nekoč

4. 4. 2024

Za hemofilike je bil nekoč že vsak najmanjši padec lahko usoden. Da je bilo tako predvsem za bolnike s težko obliko hemofilije, se spominja danes 65-letni Janez Dolinšek, ki ima srednje težko obliko hemofilije tipa B.

Slovenski magazin Ptičje hišice

2. 4. 2024

Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih.

Slovenski magazin Slovenski magazin

2. 4. 2024

V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.

Slovenski magazin Čebela velikanka

2. 4. 2024

170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv.

Stran 7 od 337
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov