Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po njenem platnu ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama.
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pri raziskavah humanega biomonitoringa uporabljajo vzorce krvi, urina in las ter materinega mleka. Kaj pa nam o tem, katerim onesnažilom smo izpostavljeni in kako pogosto, lahko pove naš izdih? Na Univerzi v Novi Gorici razvijajo neinvazivno diagnostiko z analizo izdihanega zraka.
Teoretično bi lahko raziskovalci v našem telesu našli vse kemikalije, s katerimi smo vsak dan v stiku. Z zelo občutljivimi kemijskimi analizami bioloških vzorcev najdejo tudi že zelo majhne koncentracije kemikalij, ki smo jim bili izpostavljeni.
Z analizo vzorcev krvi ali sline lahko raziskovalci ugotovijo, katerim ljudem bodo kemikalije bolj škodovale kot drugim. Kako, so nam pokazali v laboratoriju na Institutu Jožef Stefan.
Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.
Veliko dosežkov je leto prineslo tudi na medicinskem področju. V ZDA so možgansko mrtvemu človeku presadili prašičjo ledvico, ki je najdlje do zdaj normalno delovala, kar 2 meseca. Prvič so uspešno presadili oko.
Poleti je mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec z Morske biološke postaje Piran NIB, v votlinah pod hidrotermalni vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Občanska znanost deluje tudi v medicini. 180 milijonov žensk po svetu trpi za endometriozo, eno izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Kljub temu da bolezen prizadene vsako 10. žensko, je slabo raziskana in razumljena. Od pojava simptomov do postavitve diagnoze lahko traja tudi 10 let. Različne raziskovalne skupine po svetu iščejo rešitve za endometriozo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Neformalno pridobljeno znanje se nam pogosto bolj vtisne v spomin kot formalno izobraževanje. Andragoški center Republike Slovenije uvaja občansko znanost kot metodo učenja odraslih za krepitev znanstvene in okoljske pismenosti širše javnosti. Začeli so z opazovanjem opraševalcev na sončnicah.
Odsek za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan se že vrsto let ukvarja z občansko znanostjo. Leta 2018 so ustanovili tudi Center za participativno raziskovanje, ki zagotavlja znanstveno in strokovno podporo pri reševanju okoljskih in družbenih problemov. Občani so sprva sodelovali pri testiranju uporabnosti novih senzorskih tehnologij za spremljanje stanja okolja, pozneje pa so jih vključili v vse faze raziskovalnega projekta.
Unescov program Spomin sveta sestavlja več registrov, najbolj poznan je mednarodni, obstajata pa tudi področni in nacionalni seznam. In tega ima tudi Slovenija. Ribiči z otoka Ugljana, iz kraja Kali, so ustvarili sloves pogumnih in odličnih ribičev. Še danes jih z veseljem vidijo v moštvih svetovnih ribiških podjetij. Pisatelj Otfried Preussler je bil osnovnošolski učitelj v Stephanskirchnu pri Rosenheimu. Ko so učenci postali preglasni, jim je pripovedoval zgodbe. Otfried Preussler se je rodil 20. oktobra pred natančno sto leti. Pierpaolo Foti je mlad violinist iz Trsta, ki se predaja vsem glasbenim zvrstem: klasični, rocku in elektronski glasbi.
Prihod žlikrofov v Idrijo je zanimiva zgodba o posebni, okusni in tradicionalni jedi teh krajev.
Trubarjeva ulica v Ljubljani je ena teh ulic, ki prestolnicam dajejo prav poseben pečat. Tu se sliši preplet številnih različnih jezikov, hiše pa so pričevalke čudovitih zgodb iz preteklosti. Ko je Vesna Vidrih odkrila glino, se ji je odprl nov pogled na svet. Izdelki iz porcelana s svojo le navidezno krhkostjo odražajo njen pogled na življenje. Sorica je slikovita alpska vasica, kjer išče povsem svojo ustvarjalno pot mlad slikar Mohor Kejžar. Na enem svojih številnih sprehodov se je z barvnimi pršili lotil skal sredi narave. Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let. Narejena iz lesa, domače opeke in kamna, danes pa popolnoma obnovljena, priča o nekdanjem življenju na revnih kmetijah. Prihod žlikrofov v Idrijo ima zanimivo zgodovino. Prav tako ima njihova vloga v kulinariki različne razlage. Okusna jed teh krajev pa ima tudi svoj praznik.
Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let. Danes govori o nekdanjem življenju na revnih kmetijah.
Neveljaven email naslov