Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
VLOŽENI CVETOVI MAGNOLIJE Še vedno lahko naberemo zanimive cvetove magnolije. Venčne liste tega okrasnega grma ali drevesa v Jugovzhodni Aziji, od koder izvira, uporabljajo v kulinariki. Dišeči 'material' je hvaležna delikatesa, ki jo pripravimo mimogrede, kot je v Dnevniku lastnih izkušenj storila Ana-Marija Berk. KROMPIR Z mislimi smo morda že pri pečenem mladem krompirčku, a vseeno ne hitimo s sajenjem na prosto. Gomolje posadimo, ko so tla ogreta na vsaj 8 stopinj Celzija in je malo možnosti za aprilske ohladitve. Tako je manj verjetno, da se razvijejo bolezni in škodljivci. ZELENJAVNI VRT Z VANESOM HUSIĆEM Če s krompirjem morda še čakamo, pa v toplih dneh na gredice že sadimo prve rastline v novi sezoni. Tokrat bomo v Vanesovih vrtnih nasvetih izvedeli, na kaj moramo biti pozorni pri kupljenih sadikah in kako vzpostavimo čim bolj zdrav vrt. SPOMLADANSKI NASAD Nepopisno ugodje nas preveva, ko nam ob prebujeni naravi naklonjenost kažejo cvetovi izbranih rastlin, ki smo jih razporedili v spomladanske nasade. Zunanjo zasaditev, ki naj bo v dovolj težkem loncu, s praprotjo, maroško marjetico in drugimi lepoticami opiše Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe. GORENJSKI NAGELJ Z gorenjskimi nageljni, ki bodo poleti pozornost pritegovali z rdečimi cvetovi na dolgih poganjkih, je vse leto kar nekaj dela. Potem ko jih Irena Hozjan že med prezimovanjem redno čisti in škropi proti ušem, pa je aprila zadnji čas, da jih s hčerko pripravita za na okenske police. navrtu@rtvslo.si
Z gorenjskimi nageljni, ki bodo poleti pozornost pritegovali z rdečimi cvetovi na dolgih poganjkih, je vse leto kar nekaj dela. Potem ko jih Irena Hozjan že med prezimovanjem redno čisti in škropi proti ušem, pa je aprila zadnji čas, da jih s hčerko pripravita za na okenske police.
Nepopisno ugodje nas preveva, ko nam ob prebujeni naravi naklonjenost kažejo cvetovi izbranih rastlin, ki smo jih razporedili v spomladanske nasade. Zunanjo zasaditev, ki naj bo v dovolj težkem loncu, s praprotjo, maroško marjetico in drugimi lepoticami opiše Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe.
Še vedno lahko naberemo zanimive cvetove magnolije. Venčne liste tega okrasnega grma ali drevesa v Jugovzhodni Aziji, od koder izvira, uporabljajo v kulinariki. Dišeči 'material' je hvaležna delikatesa, ki jo pripravimo mimogrede, kot je v Dnevniku lastnih izkušenj storila Ana-Marija Berk.
Če s krompirjem morda še čakamo, pa v toplih dneh na gredice že sadimo prve rastline v novi sezoni. Tokrat bomo v Vanesovih vrtnih nasvetih izvedeli, na kaj moramo biti pozorni pri kupljenih sadikah in kako vzpostavimo čim bolj zdrav vrt.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Asfalt na cestiščih traja približno 20 let, to pomeni, da se samo v Sloveniji vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Da bi čim bolj zmanjšali porabo naravnih virov in zmanjšali vpliv na okolje, se čedalje bolj uveljavlja ponovna uporaba starega asfalta.
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Vsako leto po svetu vgradijo v ceste več kot milijardo ton asfalta. Zato da bi pri njihovi uporabi nastajalo čim manj deformacij, asfalt že v laboratorijih testirajo na mehansko obrabo in tudi različne podnebne spremembe.
Izdelava in vgrajevanje asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna. Poleg tega pri vgrajevanju asfalta nastajajo plini, ki so škodljivi tako za zdravje delavcev kot za okolje. Zato strokovnjaki raziskujejo, kako bi lahko pri obeh procesih učinkovito znižali temperaturo in obenem zagotovili enako ali primerljivo kakovost asfalta.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
V Komendi so konec marca pripravili tradicionalni kmetijsko-obrtni sejem, kjer obiskovalce običajno najbolj pritegne bogata ponudba kmetijske tehnike. Predstavljamo Globočnikove na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z rejo perutnine in prirejo jajc. Opozorimo na začetek kampanje vnosa zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike v letu 2024. Osrednjo temo namenjamo uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za kmetice. Mudili smo se med vinogradniki, ki so se v osrčju Slovenskih goric posvetili aktualni problematiki trajnostne pridelave.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Konec marca so v Komendi pripravili tradicionalen spomladanski kmetijsko - obrtni sejem. Obiskovalci so si lahko tudi tokrat ogledali bogato ponudbo proizvajalcev kmetijske tehnike. Povpraševanje po sodobni kmetijski opremi je sicer v zadnjem letu manjše, tudi to je posledica trenutnih zaostrenih razmer v evropskem kmetijstvu.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
V Sloveniji dosegamo visoko stopnjo samooskrbe na področju reje perutnine in prireje jedilnih jajc. Po statističnih podatkih (ki sicer veljajo od leta 2000 do 2017) se je v obdobju zadnjih dvajsetih let povečala vrednost kmetijske proizvodnje na kmetijah, ki redijo kokoši nesnice. Povečala se je tudi količina prirejenih jedilnih jajc, sama intenzivnost proizvodnje jedilnih jajc na nesnico pa se je nekoliko zmanjšala, zato bi lahko domnevali, da se povečujejo reje, ki upoštevajo bolj kot intenzivnost dobro počutje živali. Med kmetijami, ki se s prirejo jedilnih jajc ukvarjajo na Gorenjskem so tudi Globočnikovi iz Vogelj.
Gost Andrej Soršak, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Neveljaven email naslov