Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe.
V okviru Regionalne razvojne agencije za Koroško že od leta 2011 deluje Mrežni podjetniški inkubator Koroška. Z njim želijo na Koroškem ustvariti podjetniško podporno okolje za razvoj zagonskih podjetij, ki bo vsem podjetnim Korošicam in Korošcem ponujalo pogoje, primerljive z ostalimi regijami.
Program kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 prinaša dodatne ukrepe za enakopraven razvoj slovenskih regij, s številnimi projekti in finančnimi spodbudami pa podpira tudi novonastala slovenska podjetja.
Na prazniku ženskega podjetništva, dogodku 500 podjetnic, se je tudi letos zbrala skupnost podjetnih Slovenk, ki so se letos osredotočale na tri področja kapitala: osebnega, družbenega in finančnega.
Kako kohezija povezuje, kot se nam včasih zdi, oddaljeni Bruselj in Mestno občino Kranj? Z evropskimi kohezijskimi sredstvi so v Kranju investirali v nakup objekta, urejanje prostorskih, tehnoloških in infrastrukturnih pogojev za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in novo nastala podjetja v občini in regiji, ter na noge postavili Kovačnico.
Do leta 2050 naj bi 30 milijonov ljudi zapustilo manj razvite regije, tudi mladi priložnosti raje iščejo v velikih mestih. Kaj moramo storiti, da bi zadržali mlade doma, je v Bruslju raziskovala Barbara Zrimšek.
Najprej bomo pogledali, o čem so govorili na kongresu Zadružne zveze slovenije v Portorožu. Sledilo bo poročilo o toči in sodri, ki je prizadela velik pas Primorske. Bili smo na festivalu malvazije, o tesnejšem sodelovanju kmetov in turističnih delavcev pa razmjišljajo na Krasu in v Brkinih. Tam bomo tudi zaključili našo oddajo, saj smo obiskali Suhorje, kjer ob veliki noči pripravljajo zanimivo jed.
Obiskali smo družino Uršič in spoznali njihovo psičko Daisy. Predstavljamo raco, ki je v Sloveniji ne opazujemo tako pogosto - tatarsko žvižgavko. Spznavali smo svet pajkov in škorpijonov. Svetujemo, kako pasje in mačje mladiče navajamo na sobno čistočo. V veterinarskem nasvetu govorimo o spomladanskih alergijah pri psih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
HERBARIZIRANO CVETJE NA DOMAČIH VOŠČILNICAH Sebastjan Lipar še hrani nekaj stisnjenih rastlin iz srednješolskih dni. Podoben herbarij, kot ga je izdelal takrat, sestavi tudi zdaj. Že pred tedni je vanj dodal nekaj zimskih cvetov... Nato se je lotil izdelave papirne kaše za doma izdelane vizitke. Gost papir, osnova je star časopis, je sušil na herbarijski plošči. Oseben in preprost način za voščila 'po starem', analogno brez elektronskih naprav. VANES POSADI BOROVNICE Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, nepogrešljiv pomočnik in svetovalec na vrtu, si je zamislil, da bi v veliki betonski cevi rasle borovnice. Posadi ameriške in sibirske, razloži, v kakšna tla jih sadimo in kako zanje skrbimo. HRENOVA KAVA Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, nepogrešljiv pomočnik in svetovalec na vrtu, si je zamislil, da bi v veliki betonski cevi rasle borovnice. Posadi ameriške in sibirske, razloži, v kakšna tla jih sadimo in kako zanje skrbimo.
Sebastjan Lipar še hrani nekaj stisnjenih rastlin iz srednješolskih dni. Podoben herbarij, kot ga je izdelal takrat, sestavi tudi zdaj. Že pred tedni je vanj dodal nekaj zimskih cvetov... Nato se je lotil izdelave papirne kaše za doma izdelane vizitke. Gost papir, osnova je star časopis, je sušil na herbarijski plošči. Oseben in preprost način za voščila 'po starem', analogno brez elektronskih naprav.
Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
Dolgoročne posledice vrhunskega športa so lahko tudi prikrite. Nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič je prvi Slovenec, ki je leta 2010 zmagal na prestižni enotedenski dirki po Dofineji. V bogati športni karieri je dosegel številne uspehe. Pravi, da je bil odvisen od kolesa. 17 let se je boril celo z bulimijo. Motenj hranjenja je po njegovem mnenju v profesionalnem kolesarstvu veliko več, kot kaže statistika. To pušča posledice na telesnem in tudi duševnem zdravju.
Raziskovalci Univerze v Glasgowu so leta 2019 v ugledni znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke raziskave, v kateri so pokazali, da nekdanji škotski profesionalni nogometaši, predvsem branilci, kar 5x pogósteje umrejo zaradi demence Alzheimerjevega tipa kot splošna populacija. Da imajo nogometaši povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, je lani potrdila tudi raziskava švedskega Karolinskega inštituta.
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
Neveljaven email naslov