Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti
Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.
V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.
Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije krof že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.
Ljubezen do ustvarjanja z lesom je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved.
Mednarodno priznani fotograf spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu.
Vizualni umetnik pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.
Strokovnjaki razvijajo vedno nove postopke zaščite lesa, ki manj škodijo našemu zdravju in okolju. Dva izmed najsodobnejših načinov, kako lesu podaljšati življenjsko dobo in ga narediti odpornejšega proti vremenskim vplivom, sta tudi termična modifikacija lesa in mineralizacija.
Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.
Neveljaven email naslov