Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.
Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.
Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?
Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov.
Ljubljanska kotlina je bila poseljena že v prazgodovini. Pred več kot 2000 leti je bila Emona pomembno mesto v Rimskem imperiju, čeprav tega danes skoraj ne opazimo. Leto 2023 pa je bilo v Sloveniji razglašeno za Ravnikarjevo leto. Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar, ki ustvarja izobraževalne stripe. Obenem pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se v enem vodilnih slovenskih dnevnih časopisov vsak teden odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu. Bohinj je dobil nov zasebni muzej, imenuje se Historia Bohinj. Domačin Žiga Arh skoraj od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju. Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov. V Parizu jih je kar osem prejelo nagrado Premium Gold. Ekstra deviško oljčno olje proizvajalca Arsena Jurinčiča pa je prejelo glavno nagrado Olio Nuovo Days in s tem laskavi naziv najboljšega oljčnega olja na severni polobli za leto 2023.
Žiga Arh že od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju.
Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se redno odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu.
Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture.
Pred več kot 2000 leti je bila pomembno mesto v Rimskem imperiju.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na in v nas imamo številne mikroorganizme. Če stojimo pri miru, bo z nas v eni minuti odpadlo približno 100 tisoč delcev kože in mikrobov, ki živijo na njej; če hodimo s hitrostjo 8 km/h, pa kar 10 milijonov. Za seboj puščamo mikrobno sled oziroma odtis. Od kod dobimo te mikroorganizme? Otroci, rojeni vaginalno, dobijo najprej mamin vaginalni mikrobiom, pri dojenju še kožnega in tistega v mleku. Kaj pa otroci, rojeni s carskim rezom? Vroče točke mikrobnega delovanja so v ustih in prebavnem traktu, vse to pa se izrazi tudi na koži. Kako pa se mikrobi v telesu in na njem odzivajo na nevarne kemikalije? Slovenski raziskovalci ustvarjajo veliko bazo črevesnih in ustnih mikrobiomov, ki bi bila osnova za presejalne teste. Kako daleč do klinične uporabe smo?
V Evropi si prizadevamo za prepoved uporabe strupenih PFAS kemijskih spojin in iščemo zamenjavo zanje. Del evropskega projekta, v katerem sodeluje 13 partnerjev iz raziskovalnih ustanov in industrije, je tudi Kemijski inštitut. Raziskave potekajo sočasno na različnih materialih, in sicer na kovinah za živilsko industrijo in na steklu, na Kemijskem inštitutu pa razvijajo premaze za tekstil.
Sprožilci draženja naše kože prihajajo tudi od zunaj in iz okolja. Per- in poli fluoro alkilne snovi ali s kratico PFAS so umetne kemikalije, ki so odporne proti maščobam, olju, vodi in vročini. Poznamo več kot 4.700 takšnih kemikalij. Prvič so jih uporabili v 40. letih prejšnjega stoletja. Danes so pravzaprav povsod. Široka uporaba in obstojnost teh kemikalij v okolju povzročata vse večje stopnje onesnaženosti zraka, vode in tal. Škodljive pa so tudi za žive organizme.
Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Matematična uganka Hitrost hoje
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Izbruhi na Sončevi površini lahko povzročijo resne težave tudi v komunikacijah, delovanju satelitov in mrež mobilnih operaterjev ali globalne navigacije GPS. Povečana Sončeva aktivnost lahko vpliva na kakovost lokacíjskih storitev. Te pri nas zaradi izbruhov na Soncu še niso bile ogrožene.
Sončevo aktivnost redno merimo, kar pomeni, da dogajanje na Soncu spremljajo številni znanstveni sateliti. Pojave na naši zvezdi bolj ali manj sistematično opazujemo že od začetka 17. stoletja oziroma od odkritja teleskopa, same Sončeve cikle pa od 18. stoletja naprej. Najstarejši kazalnik Sončeve dejavnosti so Sončeve pege.
Neveljaven email naslov