Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Običajno v korita zasajamo predvsem okrasno cvetje, morda kako zelišče. Martina Plohl Krevh pa ima že leta dve koriti, zasajeni z različnimi sortami met. Mlade poganjke poreže večkrat letno in jih suši predvsem za čaj. Posneli smo jo tudi, ko je nasad popolnoma obnovila.
Z zanimivim trajnostnim koritom, lahko tudi rustikalno košaro, je vsak nasad edinstven. Marija Horvat ga naredi še bolj posebnega z izbiro dokaj neznanih rastlin (suhocvetnico, salvijo, visečo vinko, rodohitonom, drobnocvetno tradeskancijo). Ustvarila je tri raznolike poletne nasade.
Pri večini sort paradižnika in tudi nekaterih drugih plodovkah je opora med rastjo nujna. Opore lahko preprosto kupimo, če pa imamo le kanček spretnosti, jih izdelajmo iz naravnih materialov, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar. Na gosto zasajeni visoki gredi je postavil nekaj različnih opor.
V spodnjem Podravju je zaradi obilnih padavin reka Pesnica poplavila okoli 1000 ha kmetijskih površin. Na teh kmetijskih površinah so posevki popolnoma uničeni. Kako takšni ekstremni vremenski pogoji vplivajo na rodovitna tla bomo govorili z gostom v studiu. Na poljih Selekcijsko poskusnega centra Ptuj so nedavno predstavili robotiko, ki je primerna za uporabo v kmetijstvu. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota in partnerji so pred kratkim zaključili projekt v katerem so proučevali neposredno trženje na kmetijah. V nekdanjem grajskem parku se pod vznožjem Pohorja razlega Botanični vrt Univerze v Mariboru. Tudi v Botaničnem vrtu morajo delo prilagajati neugodnim vremenskim razmeram.
Na poskusnih poljih Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj je nedavno potekala predstavitev robotike v kmetijstvu. Demonstracijo najsodobnejše, robotizirane kmetijske opreme in strojev so izvedli strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije. Znanje, inovacije in dosežke na tem področju so predstavili tudi udeleženci s Katedre za biosistemsko inženirstvo z Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru in iz Laboratorija za robotiko, z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.
Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota je skupaj s partnerji pred kratkim končal projekt Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. Zbrane podatke in ugotovitve bodo kmalu predstavili v priročniku za neposredno trženje na kmetijah, ki bo izšel tako v papirni kot elektronski obliki.
Gost dr. Mario Lešnik, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Na območju nekdanjega grajskega parka se pod vznožjem Pohorja razlega Botanični vrt Univerze v Mariboru. V njem uspevajo številne avtohtone in tuje vrste rastlin. Tudi v Botaničnem vrtu morajo delo v letošnjem letu prilagajati ne najbolj ugodnim vremenskim razmeram.
V spodnjem Podravju je zaradi obilnih padavin reka Pesnica v maju poplavila okoli 1000 ha kmetijskih površin. Voda je bila ponekod visoka tudi do meter in pol, odtekla pa ni več dni. Na teh kmetijskih površinah so posevki popolnoma uničeni.
ZELIŠČARSKI TEDEN NA DUGEM OTOKU Konec maja na hrvaškem Dugem otoku poteka tradicionalni zeliščarski teden. Tako smo ga poimenovali, ker takrat otoške zeliščne steze dišijo po zeleh, ki jih udeleženci nabirajo predvsem za čaje. Namen tedna, ki ga organizira Društvo Izvir, je spoznavanje sredozemske flore; od skoraj neopaznih stebelc popovca in nežne šentjanževke do mandljevcev in indijske lipovke z izjemno dišečimi cvetovi. Čeprav smo z ekipo oddaje Na vrtu Dugi otok obiskali že sedmič, smo tudi letos spoznali marsikaj novega...
Na pašniku Starijski vrh, ki se na nahaja na grebenu Kobariškega Stola je letos maja, volk spet napadel trop ovac. Ovčarji s Kobariškega, ki tvorijo Pašno skupnost Starijski vrh, so prvega maja zagnali na planino sto petdeset ovac, v tropu pa že manjka čez trideset ovac.
Center za sonaravno rekultiviranje Vremščica deluje je leta 2000, z njim pa upravlja Veterinarska fakulteta. Na kraški planoti redijo tri slovenske avtohtone pasme živali; ovco istrsko pramenko, krško-poljskega prašiča in cikasto govedo, ki so tudi predmet raziskav in učno gradivo. Pred nekaj dnevi so na vrh planine pripeljali nekaj prašičev in iz hleva na pašo prignali čredo ovc.
V Marezigah so pripravili že jubilejni 50. Praznik refoška in Slovenske Istre. Podelili so priznanja najboljšim vinarjem, izbrali novega Kralja refoška in gostili številne obiskovalce, ki so se lahko zabavali tudi ob glasbi in dobri domači hrani. Med mladimi refoški je postal šampijon refošk iz kleti Kavalič iz Kavaličev pri Svetem Antonu. Vinarko Marjeto Kavalič smo obiskali na njeni kmetiji.
Erik Mihelič dela kot mladi raziskovalec na Znanstveno raziskovalnem središču Bistra Ptuj. Sodeluje na kar treh evropskih projektih. V Slovenskih Konjicah poteka projekt Studio krog, s katerim želijo odpadne reči vrniti v ponovno uporabo. Tako so obnovili dva odslužena zabojnika v prijetni bivalni enoti. Na kmetiji blizu Ptuja so postavili pirolizno špeč, s katero iz odpadnega lesa proizvajao biooglje. Zanimiv projekt pa izvaja tudi v laboratoriju ZRS Bistra na Ptuju. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Med krajinskimi parki na Primorskem najdemo tudi deželo Pivških presihajočih jezer. Gre za prostor, ki sta ga narava in človek oblikovala skozi stoletja. V krajinskih parkih režimi niso tako strogi. Upravljalci parka na Pivškem spodbujajo tradicionalno ekstenzivno kmetijstvo. S projektom PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so usmerjeni v ohranjanje kmetijske krajine na območju Krajinskega parka, da bi ohranili oziroma izboljšali stanje mokrotnih travnikov in vzhodnih submediteranskih suhih travišč. Prispevek je nastal v sklopu projekta Zelena kohezija.
Začeli bomo z rubriko Zelena Kohezija, obiskali pa pivška jezera in suha travišča. Občina Pivka je skozi projekt Pivka.Kras.Presiha, odkupila, kar 40 ha kmetijskih zemljišč. Oddala jih bo kmetovalcem, ki bodo izvajali pozno in prilagojeno košnjo v skladu z naravovarstvenimi smernicami. Predstavili bomo ambasadorja s Ptuja, ki sodeluje na kar treh evropskih projektih, povezanih s trajnostno rabo surovin. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji, s katerim so našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič. V Marezigah se je od 19. do 21. maja odvil že tradicionalni 50. Praznik refoška in Slovenske Istre. Med šampioni je bila tudi klet Kavalič iz Kavaličev pri Svetem Antonu. V Hrvaški Istri pa so že 7. organizirali prireditev Wine and Walk. 400 obiskovalcev se je peš podalo na degustacije in spoznavanje tudi manj znanih lepot istrske zemlje. Bili smo na Vremščici, ko so tja prignali čredo ovac, družbo pa jim bodo delali tudi krškopoljski prašiči. Ovce pa vse bolj ogrožajo volkovi in šakali. Na pašniku Starijski vrh, ki se na nahaja na grebenu Kobariškega Stola, je volk maja spet napadel trop ovac. Končali pa bomo v Benečiji, kjer uspešno združujejo kmetijsko dejavnost s turizmom.
VZGOJA IN UPORABA AVOKADA Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli. PRIPRAVEK PROTI UŠEM V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši. ČLANI KLUBA GAIA ŠE V POREČU Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma. ZBIRKA PERUNIK IZIDORJA GOLOBA Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.
V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši.
Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma.
Neveljaven email naslov