Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Znanstvenik ne študira narave, ker je to koristno, temveč jo študira, ker v tem uživa, uživa pa zato, ker je narava lepa.« (H. Poincaré) In tako doživlja naravo tudi uspešen gorski tekač Luka Kovačič.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč. Kamen je obstal in še danes tvori nezamenljivo kraško kulturno krajino. Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Njegov znameniti Deček s piščalko oziroma Pastirček je prepoznavni simbol RTV Slovenija. Oblikovalec Dušan Grobovšek že trideset let ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja. V zadnjem času se ukvarja s kompleksnimi oblikovalskimi nalogami v okviru svojega studia Idejološka ordinacija. Štimance so glinene posode, vzidane v stene večinoma srednjeveških cerkva. V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe res izjemna. Gorski tekač Luka Kovačič si v naravi postavlja in premaguje ekstremne izzive, pri tem pa občuduje njen svet, njeno divjino, najbolj pa visoke gore.
V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe izjemna. Raziskovalec srednjeveške glasbe Janez Jocif poskuša razvozlati skrivnosti srednjeveških gradbenih mojstrov.
Oblikovalec, ki ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja, v zadnjem času pa se posveča kompleksnim oblikovalskim nalogam v okviru svojega studia Idejološka ordinacija.
Akademski kipar Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Ustvaril je tudi znamenitega Dečka s piščalko.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč.
Podobe arhitektke in slikarke Mojce Fo so zgovorne že same po sebi. Njeni upodobljeni liki ne potrebujejo besed, da jih spoznamo. Svet, v katerega umešča svoje pravljične like, je poln fantazij, čudežev skrivnosti in arhetipskega. Domžalski slamniki so bili pred stoletjem zelo poznan modni dodatek na policah pariških butikov, ki pa so žal s pohodom umetnih meterialov padli v pozabo. Oblikovalka Ana Cajhen, se je odločila za njihovo obuditev – za izdelavo sodobnih slamnikov na star, tradicionalen način. Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku velja za enega od biserov slovenske poznobaročne arhitekture. Prisluhnili smo zgodbi o tem, kako je na predalpskem gričevju zrasla očarljiva cerkev z odličnostjo velemestnih stolnic in hkrati ostala priljubljena romarska pot. Območje med Okro in Albijsko goro, kot so gori Snežnik in Nanos omenjali grški in rimski pisci, je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran. Na tamkajšnjem Taborskem grebenu so nastala številna prazgodovinska gradišča. Tartufe so v preteklosti imenovali za hrano bogov. Še vedno veljajo za naravni afrodiziak, zato se jim tudi danes pripisuje čudežna moč, na katero prisegajo številne znane osebe. Slovenija je ena od štirih evropskih držav, v katerih se nabirajo ti sloviti gomolji – tartufi.
Tartufi veljajo za kulinarični biser, njihovo nabiranje pa je pravo doživetje.
Območje med Okro in Albijsko goro je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran.
Cerkev Sv.Ane v Tunjicah pri Kamniku štejemo med bisere slovenske poznobaročne arhitekture.
Oblikovalka Ana Cajhen se je odločila za izdelavo moderih slamnikov na star tradicionalen način.
Ilusracije arhitektke, slikarke in ilustratorke Mojce Fo veljajo za pravljice že same po sebi.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Lov na trenutke in odsev časa se zrcali v fotografijah Jaka Ivančiča. Njegova priljubljena tema so tudi lepote slovenske pokrajine, posebej Istre.
Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož.
Martina Obid Mlakar je akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. Tradicionalne rokodelske veščine prepleta s sodobnimi materiali in tehnologijami.
Akademska slikarka Helena Tahir skozi sodobno grafiko raziskuje klasične grafične tehnike. Motive pogosto išče prav v preteklem času.
300 let stara znamenita Dominkova domačija velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu.
Idrija velja za najstarejše glavno slovensko središče čipkarstva, kjer že stoletja izdelujejo to posebno zvrst klekljane čipke – idrijsko čipko. Pred dvema letoma je bila idrijska čipka uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pa so zaradi izjemnega podzemnega kanjona, temeljnih raziskav kraških pojavov, bogate arheološke dediščine in velike biodiverzitete od leta 1986 vpisane tudi slovite Škocjanske jame. Nedaleč od Škocjanskih jam in znamenite Postojnske jame stoji zagotovo najbolj slikovit grad na Slovenskem. Osupljiva stvaritev, vgrajena v 123 metrov visoko skalno steno že stoletja buri domišljivo. Ljubljanska mestna hiša je eden izmed arhitekturnih biserov prestolnice. Zgrajena je bila v poznem 15. stoletju, današnjo obliko pa je dobila v začetku 18. stoletja. Mestni trg, kjer stoji, sodi med enega najlepših baročnih ambientov v srednji Evropi. Ivana Kobilca velja za največjo slovensko slikarko. Bila je velika svetovljanka, ki je najbolj od vsega ljubila svobodo in slikarstvo. Za njeno najljubše delo velja prav Kofetarica.
Neveljaven email naslov