Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Asfalt na cestiščih traja približno 20 let, to pomeni, da se samo v Sloveniji vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Da bi čim bolj zmanjšali porabo naravnih virov in zmanjšali vpliv na okolje, se čedalje bolj uveljavlja ponovna uporaba starega asfalta.
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Vsako leto po svetu vgradijo v ceste več kot milijardo ton asfalta. Zato da bi pri njihovi uporabi nastajalo čim manj deformacij, asfalt že v laboratorijih testirajo na mehansko obrabo in tudi različne podnebne spremembe.
Izdelava in vgrajevanje asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna. Poleg tega pri vgrajevanju asfalta nastajajo plini, ki so škodljivi tako za zdravje delavcev kot za okolje. Zato strokovnjaki raziskujejo, kako bi lahko pri obeh procesih učinkovito znižali temperaturo in obenem zagotovili enako ali primerljivo kakovost asfalta.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
V Komendi so konec marca pripravili tradicionalni kmetijsko-obrtni sejem, kjer obiskovalce običajno najbolj pritegne bogata ponudba kmetijske tehnike. Predstavljamo Globočnikove na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z rejo perutnine in prirejo jajc. Opozorimo na začetek kampanje vnosa zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike v letu 2024. Osrednjo temo namenjamo uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za kmetice. Mudili smo se med vinogradniki, ki so se v osrčju Slovenskih goric posvetili aktualni problematiki trajnostne pridelave.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Gostja Renata Kosi, KGZS, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Sloveniji dosegamo visoko stopnjo samooskrbe na področju reje perutnine in prireje jedilnih jajc. Po statističnih podatkih (ki sicer veljajo od leta 2000 do 2017) se je v obdobju zadnjih dvajsetih let povečala vrednost kmetijske proizvodnje na kmetijah, ki redijo kokoši nesnice. Povečala se je tudi količina prirejenih jedilnih jajc, sama intenzivnost proizvodnje jedilnih jajc na nesnico pa se je nekoliko zmanjšala, zato bi lahko domnevali, da se povečujejo reje, ki upoštevajo bolj kot intenzivnost dobro počutje živali. Med kmetijami, ki se s prirejo jedilnih jajc ukvarjajo na Gorenjskem so tudi Globočnikovi iz Vogelj.
Konec marca so v Komendi pripravili tradicionalen spomladanski kmetijsko - obrtni sejem. Obiskovalci so si lahko tudi tokrat ogledali bogato ponudbo proizvajalcev kmetijske tehnike. Povpraševanje po sodobni kmetijski opremi je sicer v zadnjem letu manjše, tudi to je posledica trenutnih zaostrenih razmer v evropskem kmetijstvu.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Na pobudo KGZ Maribor so se nedolgo nazaj, v osrčju Slovenskih goric na strokovnem srečanju zbrali slovenski vinogradniki. Posvetili so se aktualni problematiki, ki postaja vse bolj aktualna tudi v vinogradništvu.
Gost Andrej Soršak, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Po pobudi mednarodne organizacije Four Paws – Štiri tačke, da bi rešili še zadnje 4 rjave medvede, ki pri nas bivajo v zasebnem ujetništvu, smo obiskali njihovo zavetišče za medvede v Arbesbachu v Avstriji. Družili smo se s Katjo in njeno psičko Pipo, predstavnico manj znane vrste - ibiški pes ( podenco), ki prav tako sodijo med zlorabljene vrste hrtov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Po pobudi mednarodne organizacije Four Paws – Štiri tačke, da bi rešili še zadnje 4 rjave medvede, ki pri nas bivajo v zasebnem ujetništvu, smo obiskali njihovo zavetišče za medvede v Arbesbachu v Avstriji. Družili smo se s Katjo in njeno psičko Pipo, predstavnico manj znane vrste - ibiški pes ( podenco), ki prav tako sodijo med zlorabljene vrste hrtov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
ČEBULNA MUHA Kako lukovke zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, pojasnjuje Miša Pušenjak iz KGZS. Pri čebuli ob pokrivanju s kopreno svetuje mešane posevke, saj jih čebulna muha ne odkrije tako hitro kot monokulture. Spoznamo tudi, katere čebule ta škodljivec ne mara najbolj. NENAVADNE GRMOVNICE V PIVOLI Z Meto Pivec se je na obisku kluba Gaia v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru pogovarjala Gajina strokovnjakinja Nevenka Breznik Beton. Posadili sta čajno kamelijo, iz njenih vršičkov v tujini pripravljajo čaj. Občudujemo tudi oljčico pa manj znano grmasto sorodnico naših sadnih dreves... ČAJ IZ SPOMLADANSKEGA CVETJA Po višje ležečih predelih še lahko naberemo trobentice, vijolice, lapuh, pljučnik, morda še kakšno drugo spomladi cvetočo rastlino. Lahko so v pomoč pri izkašljevanju in čiščenju dihalnih poti. Pazimo, da ne izropamo rastišč. Cvetove popolnoma posušimo in hranimo v zaprti embalaži. In spomladanski čaj je lahko tudi jeseni brž nared. NASADI ZA SPOMLADANSKO VZDUŠJE Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.
Kako lukovke zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, pojasnjuje Miša Pušenjak iz KGZS. Pri čebuli ob pokrivanju s kopreno svetuje mešane posevke, saj jih čebulna muha ne odkrije tako hitro kot monokulture. Spoznamo tudi, katere čebule ta škodljivec ne mara najbolj.
Po višje ležečih predelih še lahko naberemo trobentice, vijolice, lapuh, pljučnik, morda še kakšno drugo spomladi cvetočo rastlino. Lahko so v pomoč pri izkašljevanju in čiščenju dihalnih poti. Pazimo, da ne izropamo rastišč. Cvetove popolnoma posušimo in hranimo v zaprti embalaži. In spomladanski čaj je lahko tudi jeseni brž nared.
Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.
Neveljaven email naslov