Po celotni Evropi se pase skupno več kot 100 milijonov ovac, nekatere gojijo izrecno za mleko, druge za meso ali volno. Vsem pa je skupno, da jih je treba striči najmanj enkrat letno, večina tako pridobljene volne pa je žal odvržene (EWE.network).

Na območju Slovenije danes redijo okoli 110.000 ovac, a le redki zaradi volne. Kljub temu letno nastrižejo okoli sto šestdeset ton volne, od katerih približno polovico predelajo v volnene izdelke. Ti za kmetije pomenijo le majhen delež dohodka v primerjavi z drugimi proizvodi ovčereje, a so zelo pomembni za ohranjanje znanja in tradicije prednikov.

Sanni Kaitamäki, foto: Barbara Zrimšek
Sanni Kaitamäki, foto: Barbara Zrimšek

Na Finskem smo obiskali Sanni Kaitamäki, ki je zaljubljena v finsko volno in svoje ovce. Živi v bližini mesta Vassa na zahodni obali Finske, kar je dobra lokacija za prodajo volne. Ima 34 let in včasih se je ukvarjala s prašičerejo, nato pa se je odločila za ovčerejo in volno. Skrbi za 400 finskih, finskih sivih in alandskih ovac.

“Ukvarjamo se z vzrejo čistokrvnih finskih ovac, imamo tudi zelo redke primerke ovnov za vzrejo,” razloži. Plemenski ovni finske pasme so zelo pomembni tudi za kakovost volne.

Sanni uživa v vsakdanjem delu z ovcami, tako poleti kot pozimi. “Spomladi in jeseni, ko se skotijo jagnjeta, smo zelo zaposleni. Včasih za oskrbo novoskotenih jagenjčkov in njihovih mater porabimo kar nekaj dni in noči zapored. Pazimo, da dobijo dovolj mleka, nato jih stehtamo in jim označimo ušesa.” Spomladi in jeseni ovce strižejo in pridelujejo volno, poletje pa živali preživijo na prostem. Ovčjereja je botrovala tudi odločitvi za nakup strojev za predelavo volne. Ko so v bližnjem mestu v podjetju za predelavo volne napovedali, da bodo opustili posel, se je Sanni odločila, da stroje odkupi in se začne ukvarjati s predelavo volne, kar je njeni kmetiji prineslo dodano vrednost in možnosti razvoja.

Foto: Barbara Zrimšek
Foto: Barbara Zrimšek

“Finska volna je res posebna. Je zelo kakovostna in imamo je na pretek. Volna finskih ovac je mehka in različnih barv. Na kakovost volne močno vplivata tudi krma in nega ovac. Izjemno kakovostna finska volna se lahko primerja z merino volno oziroma je še boljša. Je tudi najprimernejša volna za polstenje na svetu, poleg tega je zelo mehka. Če želimo volno predelati, je potrebnih kar nekaj korakov, vendar je končni izdelek odličen.”

Foto: Barbara Zrimšek
Foto: Barbara Zrimšek

Sanni je postala prava mojstrica predelave volne. Postopek opiše takole: “Če želimo dobiti volno, moramo ovce najprej ostriči. Nato volno odberemo in prečistimo, da odstranimo smeti, ostanke slame in nečistoče. Če želimo dobiti volneno nit in jo zviti v klobčič, mora biti volna za prejo suha in topla. Vlažno ali mrzlo volno v predilnici najprej segrejemo in posušimo. Nato volno v mešalnem raztezalniku zrahljamo, očistimo in raztegnemo v pramene, da odstranimo morebitne vozle. Če želimo iz koprene izdelati nit, jo namestimo v predilnik. Izdelamo predprejo, ki jo nato predemo na kolovratu. Ta jo navije na vreteno in tako dobimo enojno volneno nit.”

Celotno zgodbo si lahko ogledate v nedeljo, 2. maja, ob 12.45 na TV SLO 1.