Alessandro Scintu iz Oristana ima 37 let, je kmet in argonom, ki skrbi za družinsko podjetje, razvija pa tudi svoje projekte. Na domači kmetiji je delal že kot otrok. Rad se spominja, kako je med poletnimi počitnicami del dneva preživel na polju, tudi zato, da je zaslužil žepnino. »V času mojega odraščanja se je začel razcvet računalnikov, oče mi je enega podaril in zaljubil sem se vanj, zato sem se po srednji šoli vpisal na študij informatike v Bologni. Takrat me kmetijstvo niti ni toliko zanimalo,« doda Alessandro.

Alessandro nadaljuje posel svojega očeta – pridelavo in prodajo zelenjave na veliko. Sardinija ima namreč idealno podnebje, še posebej za zgodnjo zelenjavo, po kateri je veliko povpraševanja tako na severu Italije kot tudi v drugih evropskih državah. Najprepoznavnejša zelenjava s tradicijo s Sardinije pa so artičoke.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

»Sardinske trnaste artičoke so splošno znan pridelek z otoka, na katerega smo vsi zelo ponosni. Ta vrsta je pri nas tudi najbolj pogosta. Artičoke prodajamo po dve v posodici že dvajset let,« doda Alessandro.

Je tržišče za sardinske artičoke donosno?
»Zadnja leta se je zelo spremenilo. V preteklosti smo zlasti trgovcem na debelo iz severne Italije prodali ogromne količine artičok, saj so šle dobro v promet. Zdaj pa smo morali zaradi globalizacije in uvažanja pridelkov iz tujine gojenje artičok omejiti, še vedno pa skrbimo, da je naš pridelek zelo kakovosten, da se po tem razlikujemo od drugih.«

Čeprav so artičoke tradicionalni posel, se Alessandro precej posveča tudi pridelavi paradižnika. Doktorat znanosti o paradižniku pa je pridobil v ZDA.

Imate doktorat iz genskih lastnosti paradižnika?
»Po študiju sem se usmeril v proučevanje paradižnika, predvsem njegovih genskih lastnosti. Raziskovanje sem nadaljeval ob pisanju doktorata, ko sem preučeval starodavne sorte sardinskih paradižnikov. Odnesel sem jih celo v laboratorij v ZDA in opravil napredne analize, predvsem o hranljivosti teh sort. Zadali smo si cilj, da bomo poiskali zanimive gene, ki bi jih lahko prenesli v novejše sorte.«

Samo na spletu: Alessandro iz Oristana

Mladi ljudje ostajajo na Sardiniji kljub temu, da tu ni industrije, kjer bi lahko dobili delo. Vendar je v kmetijstvu, gastronomiji in turizmu vse več zaposlitev, in tako bo, kot kaže, tudi v prihodnje. V zadnjih letih je otok v okviru razvoja podeželja financiral začetek podjetnih projektov v kmetijstvu za kar 1500 mladih Sardincev.

Foto: MMC RTV SLO, zajem zaslona
Foto: MMC RTV SLO, zajem zaslona

Nicola Sassu: »Ko mladi odprejo podjetje, jim program za kmetijski razvoj, ki ga financira EU, ponudi podporo, ki jo potrebujejo za začetek poslovanja. Poleg možnosti subvencij ob začetku poslovanja imajo na voljo tudi pomoč, da se uveljavijo na trgu. Ne gre le za pomoč pri agronomskih metodah, temveč pri menedžmentu, trženju in komunikaciji. Mladi vedo, da je to pomembno. Treba je uporabljati nove medije, prodajati neposredno kupcem. Vse to so pomembne dejavnosti, za katere se moraš izobraziti, če hočeš v korak s časom.«

V Evropi je le pet odstotkov mladih kmetov. Kako pa je s tem na Sardiniji?
»Na Sardiniji se močno uveljavlja mlajši rod kmetov, saj je kmetijstvo ena pomembnejših dejavnosti našega otoka poleg turizma in obrti. Veliko je mladih kmetov, ki so odprli nova podjetja in h kmetovanju pristopajo drugače. Usmerjajo se k trajnosti, kar zahteva tudi evropski trg,« razloži Alessandro, ki poleg očetovega posla razvija svoje ideje. Trgovina z zelenjavo in sadjem v Oristanu je njegov projekt. Stik s kupci mu odpira nove načrte pri pridelavi novih sort zelenjave.

Celotno zgodbo si lahko ogledate v nedeljo 27. junija, ob 12.45 na TV SLO 1.