Na Hrvaškem je odstotek mladih, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, nekoliko višji od povprečja v Evropski uniji, kjer je kmetov mlajših od 35 let le 5,6 odstotka.

Jan Marinac, predsednik Mladih hrvaških kmetov, je tudi podjetnik, ki je prepričan, da danes poklic kmeta prinaša veliko izzivov in priložnosti tudi za mlade, ki niso iz podeželja.

Matija Cetinić Franko je bil vrhunski športnik, veslač, s kvalifikacijami za olimpijske igre. Danes se ukvarja s pridelavo jagodičevja, zadrugo Berry Organica je ustvaril s še 10 somišljeniki, ki prav tako niso imeli izkušenj v kmetijstvu.

Matija, bili ste vrhunski športnik. Kako to, da ste se odločili postati kmet in pridelovati jagodičevje?

"Po eni strani gre za veliko spremembo, po drugi, pa že vse poznaš. Čeprav si bil 15 do 20 let športnik, v kmetijstvu naletiš na enaka pravila. Področje ni tako tuje, filozofija uspeha je podobna - delo, disciplina, predanost, potrpljenje. Podjetje je kot živo bitje, ki za rast potrebuje čas, učiš pa se na napakah."

Kako je pandemija vplivala na vas?
"Zelo dobro. Žal je ljudi šele virus ozavestil, kako pomembno je zdravje, saj nam brez slednjega vse ostalo pade v vodo. Ugotovili so, kako pomembna je hrana in pridelovalci. Večje je zaupanje v krajevnega kmetovalca in tam pridelano hrano."

Poznate bruseljsko kmetijsko politiko. Ste do nje kritični, kar zadeva mlade kmete?
"To je klasična politična ustanova, ki nima več stika z mladimi kmeti. Uradno bi sicer radi dvignili odstotek subvencij za mlade. Tako govorijo ... redko pa mlade spustijo zraven. Pa bi nas morali, da sooblikujemo to politiko. Saj nočemo odločati čisto sami, poslušamo nasvete starejših, izkušenejših, vseeno pa bi lahko vplivali tudi mi. Prepočasi ukrepajo ali pa spreminjajo pravila. Lobiranje je način, vendar tudi mladi bi radi kaj dosegli. Lahko rečete, da si premalo prizadevamo za to, ampak v to kamnito trdnjavo je težko prodreti. Le s potrepežljivostjo in vztrajnostno kaj dosežeš."

Jan, kakšno pa je vaše mnenje o skupni kmetijski politiki v EU?

"Ni idealna, ker v isti koš mečejo 28 držav članic, kar pa je velika težava. Imam to čast, da lahko sodelujem v nekaj odborih komisije, a me neradi poslušajo. Veliko jim imam povedati, saj prihajam iz majhne države. Ne moremo primerjati Hrvaške z Italijo. Ali tistih, ki so v skupni kmetijski politiki že dolgo in tistih, ki so prišli pozneje. Prvi znajo črpati sredstva in se prijavljajo na razpise. Nekatere države so v razvoju kmetijstva 70 let pred drugimi. Razlikujemo se tudi po tehnoloških potrebah, zato nismo primerljivi. Zakaj bi Hrvati vlagali v hidroponsko pridelavo, če imamo neobdelano zemljo? Nismo v enakih razmerah, potrebujemo povsem drugačno tehnologijo in drugačen digitalni razvoj, povezan s tem. Potem so tu še različne podnebne razmere. Primorski kraji, gorski kraji. Pri nas imamo slavonsko ravnino, Liko in primorje. Vatli ne morejo biti isti, premalo so prilagodljivi.

Poudarjajo le ekološko pridelavo. Vse, kar je ekološko, je dobro, ne glede na pridelek. Mogoče bi bilo pomembneje uvesti mikrobiološke analize. Bolj ko imaš onesnaženo zemljo, manj sredstev dobiš. Kmet mora biti vesten in pridelovati to, kar bi sam jedel. Skupna kmetijska politika bi morala biti usmerjena v to. Hrvaška je ekološka oaza v primerjavi z drugimi državami, kjer imajo težko industrijo. Naš cilj torej ni kmetovati s praho, temveč pospešiti obdelavo velikega števila še neobdelanih površin."

Koliko let že vodite mlade kmetovalce?
"Zdaj bo tega že deset let. Leta 2011 smo ustanovili zadrugo ob pomoči kolegov iz Slovenije. Začeli smo dve leti pred vstopom Hrvaške v EU kot pridruženi člani Evropskega združenja mladih kmetovalcev. Odtlej se jim posvečamo in veliko smo dosegli. Imamo recimo tekmovanje za najboljšega mladega kmetovalca, za družinsko kmetijo. Kmetijstvo je postalo nekaj zanimivega, privlačnega. Zdaj se ljudje želijo ukvarjati s tem. Ne gre samo za mlade z družinskih kmetij, prihajajo tudi iz drugih poklicev. Ves čas pozabljamo, da je izobraževanje bistveno, seveda želimo diplomante agronomije, izvrstno pa kmetujejo tudi diplomanti računalništva, arhitekture … Z vsem tem znanjem, so se odločili denimo za intenzivno kmetovanje in so zelo uspešni. Tako negujemo tradicijo, imamo pa tudi sodobni del novih kmetov, ki prihajajo iz mest in na kmetih zaživijo na novo."

Se je z vstopom Hrvaške v EU v kmetijstvu veliko spremenilo?
"Pojavile so se nove priložnosti. Unija podpira razvoj poljedelstva, daje zagonska sredstva. Še lažje bi bilo, če ne bi bilo tako zapleteno črpati teh sredstev. Kmetijstvo je drago, potrebujete stroje, želite postaviti in posodabljati plastenjake … vsi stroški, ogrevanje … vse to je treba povezati. Evropska sredstva vam pomagajo, da čim hitreje začnete ustvarjati dobiček.

Celotno zgodbo si lahko ogledate v nedeljo, 25. aprila, ob 12.45, na TV SLO 1.