Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Andreja Šiška za varstvo zakonitosti. Foto: BoBo
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Andreja Šiška za varstvo zakonitosti. Foto: BoBo
Vrhovno sodišče je pritrdilo nižjima sodiščema, da je ustanovitev paravojaške oborožene skupine moč šteti kot ogrozitev obstoječe ustavne ureditve. Foto: Pixabay
Šiško
Andrej Šiško je paravojaško enoto Štajerska varda ustanovil septembra 2018. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Vrhovno sodišče je tako sprejelo presojo nižjih sodišč, da je podan utemeljen sum, da je Andrej Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival k ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki bodo, ko bodo dozorele razmere, strmoglavile najvišje državne organe. Takšno obdolženčevo ravnanje naj bi bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve.

Šiško in njegov odvetnik sta v zahtevi za varstvo zakonitosti navajala, da obdolženčevo ravnanje ne dosega zakonskih znakov kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, saj po njunem mnenju Šiškovo ravnanje ni bilo usmerjeno v ogrozitev ustavne ureditve.

Vendar je vrhovno sodišče pritrdilo nižjima sodiščema, da je ustanovitev paravojaške oborožene skupine moč šteti kot ogrozitev obstoječe ustavne ureditve. Pritrdilo je tudi, da iz zbranih dokazov v predkazenskem postopku izhaja utemeljen sum, da naj bi nekateri pripadniki Štajerske varde razpolagali z orožjem.

Ob tem je vrhovno sodišče tudi ocenilo, da je podan utemeljen sum, da naj bi z ustanovitvijo skupine obdolženi neposredno posegel v eno od temeljnih funkcij države, to je zagotavljanje varnosti, ki je v izključni pristojnosti države.

Grožnje predsedniku vlade
Po ugotovitvah vrhovnega sodišča zato celotno ravnanje obdolženega, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve Štajerske varde septembra 2018, ter pozivanje prebivalcev, naj se pridružijo vardi in z oboroženim uporom strmoglavijo najvišje državne organe, v tej fazi postopka zadošča za pravni očitek storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Vrhovno sodišče je zato tudi v tem delu pritrdilo nižjima sodiščema, krivdno obliko, s katero naj bi obdolženi izvršil kaznivo dejanje, pa bo sodišče lahko ugotavljalo šele med nadaljnjim postopkom, so še pojasnili na vrhovnem sodišču.

S tem vrhovno sodišče ni prisluhnilo vrhovni državni tožilki Barbari Brezigar, ki je že 27. septembra v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti sodišču odgovorila, da je ta utemeljena, zaradi česar je treba pravnomočno odločitev o priporu razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje.

Z odločitvijo vrhovnega sodišča pa uradno odvetnik Viktor Osim še ni bil seznanjen, je povedal in dodal, da takšna odločitev vrhovnega sodišča pomeni tudi, da Šiško do nadaljnjega ostaja v priporu. Mariborsko okrožno sodišče mu je namreč po Osimovih besedah prejšnji teden pripor podaljšalo še za 30 dni.

Sodna preiskava še vedno v teku
Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič pa je v ponedeljek sporočil, da je sodna preiskava še vedno v teku in vse predlagane priče še niso bile zaslišane. Njihova zaslišanja se bodo nadaljevala naslednji teden. Šiško je sicer eden izmed 18 mariborskih županskih kandidatov, kot kaže za zdaj pa bo celotno volilno kampanjo moral preživeti v priporu.