Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko mora država plačati za 14,5 milijarde evrov dolga. Foto:
Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko mora država plačati za 14,5 milijarde evrov dolga. Foto:
Lucas Papademos in Evangelos Venizelos
Grški finančni minister Evangelos Venizelos (levo) in grški premier Lukas Papadimos na tiskovni konferenci po 'maratonskem' sestanku, kjer so evropski finančni ministri Grčiji odobrili drugi paket finančne pomoči. Foto: EPA
Olajšanje in dvom o Grčiji
Grčijo rešili pred bankrotom

Evropski finančni ministri so po 13-urnem razpravljanju dosegli dogovor o drugem paketu pomoči prezadolženi Grčiji. S 130-milijonskim paketom se je država izognila bankrotu, ki so ji ga napovedali za 20. marec, ko mora poplačati svoje upnike.

Pri tem so ji na pomoč priskočili zasebni upniki, ki ji bodo odpisali 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar v evrih znaša 107 milijard evrov.

Neenaka obravnava upnikov
''Če se Evropska centralna banka (ECB) z Grčijo pogodi tako, da zamenja obstoječe obveznice z novimi, pri tem pa se ne znižajo njihove vrednosti ali obresti, potem si ECB podreja vse druge upnike. Zasebni investitorji morajo prenašati izgube, Centralni banki pa tega ni treba. To ni prav, ker upniki niso enako obravnavani," je dejal Marcus Ashworth iz investicijske banke Espirito Santo.

Trši oreh so javni upniki in ECB, ki je skupaj z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) Grčiji odobril drugi paket denarnega posojila, in bodo od države zahtevali odplačilo dolga. Drugi sveženj pomoči naj bi sicer prispeval k zmanjšanju grškega državnega dolga do leta 2020 na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Za zdaj pa še ni znano, koliko denarja bo prispeval IMF. Prva dama IMF-a Christine Lagard, ki je bila tudi na sestanku, še ni potrdila, ali naj bi bilo to res deset odstotkov, torej 130 milijard evrov, kot se omenja v javnosti.

"Maraton je res grška beseda"
To so bile besede komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna. Ta je opozoril, da se Grčija ne bo mogla več zanašati na veliko javno upravo, ki bo temeljila na poceni dolgu, ampak bo morala spodbujati konkurenčnost in investicije ter zagotoviti učinkovit in pošten davčni sistem.

Prvi sveženj denarne pomoči Grčiji, vreden 110 milijard evrov, leta 2010 ni bil dovolj, da bi se Grčija rešila iz krize. Ravno nasprotno, država je ob koncu leta 2011 namerila še višji primanjkljaj. Grčija je v recesiji že pet let, njen dolg pa se je v tem času povečal na več kot 160 odstotkov BDP-ja.

A Sizifova skala še vedno ne miruje na vrhu hriba. Analitiki opozarjajo, da se z novim paketom pomoči kriza v Grčiji ne bo rešila, prav tako pa so kritični do ECB-ja, ki državam daje posojila, ne sme pa jim pomagati iz krize.

V Grčiji je trenutno 21-odstotna stopnja brezposelnosti, pri tem je brez dela 48 odstotkov mladih. Število brezdomcev se je povečalo za 25 odstotkov, eden od petih med njimi pa si ne more privoščiti obroka hrane. Vse pogostejše so zgodbe, ko starši ne morejo skrbeti za svoje otroke in jih puščajo pred vrati sirotišnic. Podvojilo se je tudi število klicev na telefonske linije za pomoč v stiski.

Kljub temu pa so ljudje ostro nasprotovali drugemu svežnju pomoči, ki v zameno zahteva močno zategovanje pasu. Med najstrožjimi ukrepi to pomeni zmanjšanje minimalne plače in odpustitev 15.000 zaposlenih v javnem sektorju ter zmanjšanje pokojnin.

Novi dogovor prav tako vključuje zelo strog nadzor nad samim izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov. Med drugim predvideva poseben račun, s katerim bodo lahko zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje grškega dolga in stalno prisotnost mednarodnih nadzornikov v Atenah.

Olajšanje in dvom o Grčiji
Grčijo rešili pred bankrotom