Izboljšanje vojaške mobilnosti v Uniji, k čemur med drugim pozivajo v ZDA, je prednostni projekt pod vodstvom Nemčije in Nizozemske v okviru novega stalnega obrambnega sodelovanja, poznanega pod okrajšavo PESCO, ki združuje 25 članic Unije, tudi Slovenijo. Namen projekta, ki ga nekateri opisujejo kot "vojaški schengen", je zagotoviti učinkovito premikanje vojaških sil po Evropi z izboljšanjem infrastrukture in odpravo birokratskih ovir.

Eden izmed načinov za dosego tega cilja je zagotoviti, da bodo mostovi dovolj trdni in predori dovolj široki za prevoz težke vojaške opreme, ter poenostaviti in uskladiti trenutno zapletena in razdrobljena nacionalna pravila, ki urejajo premike vojaških sil po državah članicah EU-ja.

Komisijo zanima stanje mostov in predorov
"Naš glavni cilj je v celoti izkoristiti naše prometno omrežje in zagotoviti, da se pri načrtovanju infrastrukturnih projektov upoštevajo vojaške potrebe," je poudarila komisarka za promet Violeta Bulc, ki je v Bruslju predstavila načrt ukrepanja za izboljšanje vojaške mobilnosti. Najprej želi komisija od članic pridobiti zanesljive informacije o stanju mostov in predorov, na primer o njihovi višini in širini. Na področju regulacije pa je cilj sinhronizacija izvoznih in uvoznih dokumentov, davčnih vprašanj in pravil za prevoz nevarnih snovi, je ponazorila Bulčeva.

Članice morajo zato do sredine leta pripraviti sezname infrastrukturnih potreb in zahtev, nato naj bi komisija do sredine prihodnjega leta pripravila poročilo z ukrepi za izpolnitev opredeljenih potreb in zahtev in seznam konkretnih prednostnih projektov.

Konkretno ukrepanje naj bi Unija financirala iz naslednjega večletnega evropskega proračuna, konkretno verjetno v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), a podrobnih finančnih ocen, koliko naj bi ta projekt stal, za zdaj ni.

Devet evropskih koridorjev
Na konkretna vprašanja o tem, kaj bo treba v Sloveniji pregledati in posodobiti, komisarka odgovarja, da je prva prioriteta devet ključnih evropskih koridorjev in da je Slovenija vključena v jadransko-baltski koridor. Ob tem bo vsaka članica izpostavila tiste povezave in infrastrukturne elemente, ki so zanjo pomembni, tako da je za nadaljnje ukrepanje ključno to, kar bodo članice posredovale v Bruselj, je še poudarila Bulčeva.

Obrambno sodelovanje v Uniji so spodbudile spremenjene varnostne okoliščine, na primer ohladitev odnosov z Rusijo, teroristični napadi, odločitev o izstopu Velike Britanije iz Unije in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA.

Po hladni vojni so bili premiki vojaških enot po Evropi, na primer v okviru velikih vaj, precej redki. V spremenjenem varnostnem okolju pa je ključno zagotoviti hitre premike evropskih obrambnih sil, tako v okviru EU-ja kot zveze Nato, pojasnjujejo v komisiji.

V Natu so za izboljšanje vojaške mobilnosti februarja dosegli dogovor o vzpostavitvi novega poveljstva za Atlantik, ki naj bi se osredotočilo na zaščito pomorskih povezav čez Atlantik, in novega zalednega poveljstva, ki naj bi izboljšalo gibljivost sil in opreme po Evropi.