Gospodarstvo
Dohodnina
Davki v Sloveniji ustvarjajo t. i. past brezposelnosti. Foto: BoBo

Dodaj v

Davčna obremenitev stroškov dela 40-odstotna, vključuje "past brezposelnosti"

Podatki za leto 2017
24. maj 2018 ob 13:13
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Sloveniji je bila davčna obremenitev stroškov dela lani 40-odstotna, kar je za 1,4 odstotne točke več kot predlani, je objavil državni statistični urad.

Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2017 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 40 odstotkov namenjenih za plačilo davčnih bremen, 60 odstotkov pa za neto plačo.

Davčna obremenitev za samsko osebo je v letu 2017 znašala 91 odstotkov dodatne bruto plače v zaposlitvi. To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za devet odstotkov bruto plače, kar statistiki imenujejo past brezposelnosti.

Razlika med plačo in socialnimi transferji
Kazalnik pasti brezposelnosti prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost; ta razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo, so pojasnili na statističnem uradu. Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo se je glede na leto 2016 zvišala za 1,4 odstotne točke.

Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto je za samsko osebo znašala 51,2 odstotka dodatne bruto plače, za par z dvema otrokoma pa 102,5 odstotka, kar imenujejo past nizkih plač.

Kazalnik pasti nizkih plač prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 odstotkov na 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke in višje pripadajoče socialne transferje.

Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je glede na leto 2016 za samsko osebo zvišala za 2,8 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa se je znižala za 1,7 odstotne točke.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
rexaf
# 24.05.2018 ob 13:42
Al mi lahko nekdo ta clanek prevede v finscino? Ker v slovenscini, ga pac ne razumem.
K_ris
# 24.05.2018 ob 19:12
za par z dvema otrokoma pa 102,5 odstotka, kar imenujejo past nizkih plač.

Če bi bil šef, bi vsem povedal, da bodo na boljšem, če se jim plača zniža.

Je pa to dejansko grozljiv podatek, ki ga na srečo večina niti ne bo razumela.
ElTorro
# 24.05.2018 ob 16:25
Glavno, da so prepisali objavo statističnega urada....s tem je njihovo delo zaključeno.

Mislim pa, da bi bilo enostavneje, če bi samo dali link do njihovega obvestila....
Deprofundis
# 24.05.2018 ob 14:52
za laika totalno nerazumljiv članek!
Plavica1
# 13.06.2018 ob 19:30
A potem migranti in begunci ne bojo delali za naše penzije. Pri številu, ki sedak ilegalno prehaja slovenske meje, lahko pri 45 gremo v penzijo, toliko nove visoko izobražne delovne sile bojo naši politiki uvozili.
rubin
# 26.05.2018 ob 17:59
Kaj ko bi socialno čuteča vlada enkrat za spremembo obdavčila progresivno premoženje, nepremičnine in dediščine, delo pa ustrezno razbremenila?
K_ris
# 24.05.2018 ob 20:17
@ElTorro

To je mednarodna metodologija. Teh 33 in 67 % si ne zmišljujejo naši.
ElTorro
# 24.05.2018 ob 19:57
Ne vem, ali česa dejansko ne razumem, ali pa primerjava ni najbolj smiselna.....računajo neto učinek prehoda s 33% na 67% povprečne bruto plače?

Koliko pa je pri nas takšnih, ki delajo za 600 EUR bruto? Primerjava je dejansko relevantna le za nekoga, ki ima 1200 bruto plače, pa pač nekaj časa (recimo ženska po poteku porodniške) dela za polovični delovni čas....

Zanimivo bi bilo videti podatek, kolikšen je neto učinek dviga bruto plače za 20% pri minimalcu, koliko pri mediani, koliko pri povprečni plači in koliko pri dvakratniku (ali trikratniku) povprečne plače....
Nikolaj
# 24.05.2018 ob 18:03
Vidim, da nekateri komentatorji ne razumejo članka, zato bom pojasnil vsebino:

Plača povprečno nezaposlene osebe je na osnovi 67 % davčne obremenitve osnova za davčno olajšavo v višini 40 %, kar je 25,5 odstotne točke manj kot je bilo leta 2020.

Opomba: Sem višji davčni svetovalec slovenske vlade; upam, da je moje pojasnilo dovolj razumljivo.
ni maitre
# 24.05.2018 ob 14:32
rexaf
Lahko ti ga google translate
https://translate.google.com
Kazalo