Gospodarstvo

Poudarki

  • Dolg države se je medtem v četrtletni primerjavi povečal minimalno, in sicer od konca drugega četrtletja na 17 milijonov evrov, tako da je konec tretjega četrtletja ocenjen na 33,285 milijarde evrov.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 17 glasov Ocenite to novico!
Denar
Skupni prihodki države so bili v tretjem četrtletju višji za 5,8 odstotka, predvsem na račun visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Foto: Pixabay

Dodaj v

Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju znašal 0,2 odstotka BDP

Dolg države se je minimalno povečal
29. december 2017 ob 14:02
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Slovenija je imela v tretjem četrtletju javnofinančni primanjkljaj v višini 0,2 odstotka BDP-ja, medtem ko je bil v istem obdobju lani za 1,4 odstotne točke višji.

Primanjkljaj države je med julijem in septembrom nanesel 19 milijonov evrov, medtem ko ga je bilo lani v tem času za 166 milijonov evrov oz. 1,6 odstotka BDP, je pojasnil Borut Strnad z državnega statističnega urada. Razlog, da se primanjkljaj zmanjšuje, je v hitrejši rasti prihodkov kot izdatkov. Rast prihodkov je namreč že tretje četrtletje zapored višja od rasti izdatkov. "Tako na prihodkovni kot izdatkovni strani raste večina komponent z izjemo bruto investicij na izdatkovni strani, ki so upadle za 13 odstotkov," je dejal Strnad.

Skupni prihodki države so bili v tretjem četrtletju višji za 5,8 odstotka, predvsem na račun visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili višji za 10,5 odstotka, prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje za sedem odstotkov in prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz za 4,2 odstotka. Pri prihodkih statistiki posebej omenjajo tudi investicijske podpore iz EU-ja; te so se namreč po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja znova povečale.

Skupni izdatki naraščajo že tretje četrtletje zapored in so bili med julijem in septembrom višji za 2,3 odstotka. V medletni primerjavi so se povečale vse pomembnejše kategorije izdatkov, razen bruto vlaganj v osnovna sredstva.

Presežek že šesto četrtletje zapored
Javnofinančna slika se je izboljšala tudi v prvih treh četrtletjih - primanjkljaj je znašal 134 milijonov evrov ali 0,4 odstotka BDP, v enakem obdobju lani pa 549 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP. Za prvih devet mesecev letos sta bila značilna visoka rast prihodkov in postopno naraščanje izdatkov, kar kaže na nadaljnje sproščanje varčevalnih ukrepov in postopen zagon črpanja evropskih sredstev, vendar pa to še vedno ni zaživelo v polnem obsegu.

Če od primanjkljaja odštejemo izdatke, ki jih ima država za obresti, dobimo primarni presežek. Država je ta presežek ustvarila že šesto četrtletje zapored, v tretjem četrtletju pa je znašal 297 milijonov evrov ali 2,7 odstotka BDP. V enakem obdobju lani je primarni presežek znašal 142 milijonov evrov ali 1,4 odstotka BDP.

Minimalno povečan dolg države
Dolg države se je medtem v četrtletni primerjavi povečal minimalno, in sicer od konca drugega četrtletja na 17 milijonov evrov, tako da je konec tretjega četrtletja ocenjen na 33,285 milijarde evrov, kar predstavlja 78,4 odstotka BDP. "Dolg se je v absolutnem znesku na letni ravni povečal, relativno glede na BDP pa se je zaradi gospodarske rasti zmanjšal," je pojasnil Strnad. Zaradi visoke gospodarske rasti v tretjem trimesečju se je njegov delež v BDP-ju zmanjšal za 1,3 odstotne točke.

Strnad se je dotaknil tudi sektorjev gospodarstvo in gospodinjstva. Presežek celotnega gospodarstva s tujino je konec tretjega trimesečja znašal 866 milijonov evrov oz. 7,8 odstotka BDP-ja, potem ko je v tem času lani s 515 milijoni evrov predstavljal pet odstotkov BDP-ja. Presežek se je znova ustvaril na računu blaga in storitev - izvoz se je povečal za 14,3 odstotka, uvoz pa za 12,6 odstotka. Presežek v blagovni in storitveni menjavi s tujino je znašal 1,284 milijarde evrov.

Povečana tudi končna potrošnja
Presežki po Strnadovih besedah sicer niso bili stalnica, v letih 2005-2008 je bilo kar precej primanjkljaja. V teh letih visoke gospodarske rasti so bile investicije višje od domačega varčevanja, kar je pomenilo, da se je moralo gospodarstvo za naložbe zadolževati v tujini, zato je bil takrat primanjkljaj. Zdaj, v letih zopetne gospodarske rasti, pa je položaj obrnjen. Varčevanje namreč po njegovih pojasnilih presega bruto investicije, zato tudi presežek v saldu tekočih transakcij s tujino in presežek celotnega gospodarstva s tujino.

Na bilanc tekočih transakcij s tujino zelo pomembno vpliva dogajanje v sektorju nefinančnih družb. Te so v tretjem četrtletju ustvarile 479 milijonov evrov presežka, kar na letni ravni predstavlja nekaj več kot 100 milijonov evrov več. Hkrati s povečanjem presežka se je povečala tudi stopnja investiranja, ki je znašala 20,9 odstotka in je bila za 1,4 odstotne točke višja kot lani.

V sektorju gospodinjstva je bruto razpoložljivi dohodek konec tretjega trimesečja znašal približno 6,5 milijarde evrov, na letni ravni je to 3,8-odstotna rast. Končna potrošnja se je povečala za 5,2 odstotka, bruto varčevanje pa se je zmanjšalo za 7,9 odstotka. Zaradi manjšega varčevanja se je znižala tudi stopnja varčevanja gospodinjstev, in sicer za 1,3 odstotne točke na 10,4 odstotka, je še navedel Strnad.

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
Deprofundis
# 29.12.2017 ob 14:43
odlična novica!
veza
# 29.12.2017 ob 16:31
božo1

No, lepše bi bilo, če bi se javni dolg tudi v absolutnem znesku zmanjšal.
vijolicnimaribor
# 29.12.2017 ob 15:27
Predstavniki JJ bodo verjetno zaradi takšnih novic novo leto pričakali zagrenjeno in iskali nove načine kako blokirati kakšen zakon, ki bi prinesel lahko še boljše rezultate drugo leto, ko so volitve.
veza
# 29.12.2017 ob 17:52
Problem je tudi, ker nikjer ne piše, da boš tudi drugo leto imel plačo 1.200 evrov, mogoče bo spet padla na 600 evrov ali še manj, zato moraš skrbeti, da zmanjšuješ skupni dolg.
veza
# 29.12.2017 ob 22:18
Če si imel lani 10.000 evrov dolga in 600 evrov plače, letos pa imaš 12.000 evrov dolga in 1200 evrov plače, je tvoje sedanje ekonomsko stanje bolj zdravo kot lansko.

niti ne, če vseh 1.200 evrov plače zagoniš v tri krasne
K_ris
# 29.12.2017 ob 17:30
@janezi

Dolg se je v absolutnem znesku na letni ravni povečal,----
naši familiji se NE sme,da imamo zdravo ekonomijo.


Zakaj ne?

Če si imel lani 10.000 evrov dolga in 600 evrov plače, letos pa imaš 12.000 evrov dolga in 1200 evrov plače, je tvoje sedanje ekonomsko stanje bolj zdravo kot lansko.
seven7
# 29.12.2017 ob 15:28
Dolg se povečuje kljub rekordni gospodarski rasti. Bolano.
veza
# 29.12.2017 ob 17:48
K_ris
# 29.12.2017 ob 17:30

@janezi

Dolg se je v absolutnem znesku na letni ravni povečal,----
naši familiji se NE sme,da imamo zdravo ekonomijo.

Zakaj ne?

Če si imel lani 10.000 evrov dolga in 600 evrov plače, letos pa imaš 12.000 evrov dolga in 1200 evrov plače, je tvoje sedanje ekonomsko stanje bolj zdravo kot lansko.


ja, a vseeno bi bilo bolje, če bi v tem času tudi znižal dolg, nekaj me zanima, kje je
@zapatist, kam je poniknil?
janezi
# 29.12.2017 ob 16:50
"Dolg se je v absolutnem znesku na letni ravni povečal,----
naši familiji se NE sme,da imamo zdravo ekonomijo.
Gepard007
# 30.12.2017 ob 00:45
Kdaj bomo pa začeli vračati denar?
SamoRes
# 29.12.2017 ob 15:58
V letu 2008 ko se je Janša hvalil z rastjo in ko so ostali že opozarjali na krizo smo imeli katastrofalniih 667 milijonov evrov oziroma 1,8 odstotka BDP minusa.
Sds-a prosim da ne vlečete več na oblast.
božo1
# 30.12.2017 ob 21:53
veza
No, lepše bi bilo, če bi se javni dolg tudi v absolutnem znesku zmanjšal.

Ja, se strinjam, gre pa nekako tako kot tista da, če bi tetka imela j.... bi bila stric.

In, ko veste, če veste, da je bil akumuliran primanjkljaj(dolg) do leta 2013 cca. 31 milijard in nato vsako leto minus, kot npr. 2014 -1,4 mlrd, 2015 - 1,2 mlrd, 2016 - 0,68 mlrd , potem bi lahko razumeli, da so pozitivni trendi znižanja minusov, še vedno minus v seštevku in je moledovanje o boljšem absolutnem zgolj demagogija..

Seveda moramo tudi razumeti kaj je to javni dolg in, da je to notranji dolg države v javnih financah ali proračunski primanjkljaj. Tukaj je napačno govoriti "porabiti toliko kot ustvariti", pravilno bi bilo "porabiti toliko kot pobrati" ali še bolje "zagotoviti toliko javnih prihodkov, da se pokrijejo vse realne javne potrebe".

Na državni gospodarski ravni, je pa bistveno to, da ima nacionalna ekonomija v izmenjavi med izvozom in uvozom presežek za 1,2 mlrd evrov(pridela več kot porabi) in, da je rast BDP tolikšna, da je tudi naš javni dolg izpod EU povprečja v odnosu na BDP, ki je kriterij dovoljene zadolžitve za proračun.

Zavedam se, da sem tole komentiral izredno poenostavljeno, a dokaj bistveno.
galoper
# 30.12.2017 ob 17:14
Gospodarska rast na osnovi cen bo visoka, toda na koncu sledi popravek prikaza, ker se ne sme v planih računati z inflacijo.
božo1
# 29.12.2017 ob 16:01
vojolicnimaribor
Dolg se povečuje kljub rekordni gospodarski rasti. Bolano.

Ja, to je lahko bolano za tistega, ki bere polovično ali zmore le tako misliti.
"Dolg se je v absolutnem znesku na letni ravni povečal, relativno glede na BDP pa se je zaradi gospodarske rasti zmanjšal," je povedal...
iconaan
# 30.12.2017 ob 12:58
Odlično
Kazalo