Elektro Ljubljana in Elektro Celje na vložene zahtevke uradno (še) nista odgovorila. Pravni zastopnik Društva za vrnitev preplačane električne energije, Franci Matoz, zavrnitve ocenjuje kot neutemeljene. Če elektrodistributerji javno preplačila priznavajo, bi morali na vse zahtevke individualno in jasno odgovoriti, pravi.

Ker je družba Elektro Gorenjska zahtevke društva zavrnila prva, bo po koncu sodnih počitnic, natančneje 15. avgusta, na sodišče vložena tožba v imenu 520 odjemalcev, ki so električno energijo preplačali, za povračilo pa pooblastili društvo. Odvetniška pisarna bo posameznega odjemalca o začetku tožbenega postopka obvestila po telefonu, dodaja Matoz.

Obdobje preplačevanja daljše od obdobja, ki ga je preučeval UVK?
Razloga za tožbo sta po odvetnikovih navedbah vsaj dva: noben elektrodistributer ni ponudil jasnega odgovora, kolikšen znesek vračila pripada vsakemu odjemalcu, prav tako pa ni jasno, v katerem obdobju je bila električna energija preplačana.

Matoz in Pezdir namreč ugotavljata, da je bilo obdobje (6-odstotnega) preplačevanja daljše od obdobja, v katerem sta Urad za varstvo konkurence in vrhovno sodišče ugotavljala in ugotovila kartelno dogovarjanje in višanje cen elektrodistribucije. Na tem področju pristojni organi po njunem mnenju še niso opravili svoje dolžnosti.

Z Elektrom Ljubljana in Elektrom Celje si bosta omenjena prizadevala za pogajanja in morebitno poravnavo, a le o višini stroškov, ki so nastali s pobudo po vračilu. O glavnici in obrestih pogajanj ne bo, pravi Matoz.

Pezdir: "Delamo lepo zgodbo za pravno državo"
Po besedah Rada Pezdirja so elektrodistributerjem do zdaj izročili približno 30.000 pooblastil, njihovo zbiranje pa še vedno poteka. Skupno se jih je, po zadnjih podatkih, nabralo nekaj nad 50.000.

Slovenski primer naj bi, kot pravi, spremljala tudi Evropska komisija. "Delamo eno lepo zgodbo pravne države," pravi Pezdir.
Zakaj stroški?
Pravdni in drugi stroški, ki so ali pa še bodo nastali, ne bodo bremenili zahtevkov posameznih odjemalcev, poudarjata Pezdir in Matoz. Za zdaj jih krije Matozeva odvetniška pisarna. Oba pojasnjujeta konkretno: Če obstaja dolg, ki ni poravnan, se na naslov dolžnika pošlje opomin. Dolg se poveča za stroške opomina. Od odločbe UVK-ja, ko je nastala jasna obveznost elektropodjetij, se ni zgodilo nič, pravita. Ponavljata tudi, da bi moral posamezen odjemalec dobiti povrnjen celoten strošek dejanskega preplačila, ki pa bo bodisi dosojen ali pa pripogajan s poravnavo. Preostanek morebitnih sredstev bo razdeljen med odjemalce in odvetniško pisarno Matoz (največ do zneska, ki bo skladen z veljavnim cenikom odvetniških tarif).