Vlada naj bi primanjkljaj v višini okoli 5 % BDP-ja obdržala s polmilijardnim rebalansom. Odrekanja bodo velika, Slovenija pa bo za stabilizacijo evroobmočja vseeno prispevala 2,851 mrd. evrov.
Vlada v gradivu, ki nosi oznako zaupno, z rebalansom načrtuje za 500 milijonov evrov prihrankov, poroča Dnevnik. V stroške za javno upravo naj ne bi zarezala. Namesto tega naj bi se lotila investicij. Za 70 milijonov evrov pa je znižala še sredstva za socialno varnost in zdravstveno varstvo, še piše ljubljanski časnik.Glavni razlogi za predlagani rebalans državnega proračuna za leto 2010 so:
- nove, slabše napovedi makroekonomskih agregatov od tistih, na katerih temelji sprejeti proračun,
- drugačna gibanja predvsem nekaterih ključnih kategorij davčnih prihodkov,
- vključitev pomoči Grčiji (145 milijonov evrov bo vodeno v bilanci B s finančnimi terjatvami in naložbami in ne bo nujno povzročilo dodatnega zadolževanja ali višanja primanjkljaja).
Povod za rebalans so prihodki državnega proračuna, ki bodo letos za 409 milijonov evrov nižji, kot so sprva predvidevali, razkrivajo izhodišča za pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto.
"V mesecu aprilu so bila na vladi, na predlog UMAR-ja, sprejeta nova makroekonomska izhodišča, ki bodo podlaga tako za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2010 kot tudi za spremembe državnega proračuna za leto 2011 in za pripravo državnega proračuna za leto 2012. Že ob seznanitvi s temi noveliranimi makroekonomskimi izhodišči smo opozorili, da poslabšujejo makroekonomsko sliko in s tem seveda tudi javnofinančno situacijo za letošnje leto in tudi za prihodnja leta," piše v Navodilu za pripravo Predloga rebalansa proračuna RS za leto 2010.
Skupaj s pomočjo Grčiji bo delež Slovenije za stabilizacijo znašal 3,138 mrd. evrov
Finančni ministri EU-ja so v Bruslju potrdili oblikovanje posebnega instrumenta za finančno stabilizacijo, ki predvideva do 440 milijard evrov morebitnih medvladnih posojil državam v težavah, je povedal slovenski minister Franc Križanič. Delež Slovenije naj bi bil do 2,851 milijarde evrov, skupaj s pomočjo Grčiji do 3,138 milijarde evrov.
Minister Križanič je poudaril, da je s tem danes storjen naslednji korak k stabilizaciji evropskega finančnega sistema, ki bo omogočil jasen, odločen in hiter odziv evropskih držav, zlasti članic območja evra, na morebitno novo finančno krizo.
Vir: STA
Najbolj radikalen rez naj bi "doživele predvsem načrtovane investicije, ki se bodo s predvidenih 611 milijonov evrov, to je brez namenskih in evropskih sredstev, znižale za 273 milijonov evrov. Levji delež varčevanja pri investicijah bo nosilo ministrstvo za promet, kjer se bo moral prometni minister Patrick Vlačič odpovedati skoraj 120 milijonom evrov naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer bodo železnice dobile za 65,7 milijona evrov manj sredstev, cestna infrastruktura pa bo revnejša za 50,4 milijona evrov," piše Dnevnik.
Za 140 milijonov evrov naj bi vlada znižala izdatke za blago in storitve. Največjemu kosu pogače naj bi se morali odpovedati obrambna in notranja ministrica Ljubica Jelušič in Katarina Kresal. "Odhodki za obrambo in zaščito se bodo znižali za 47 milijonov evrov, odhodki za notranje zadeve in nacionalno varnost pa za 32,2 milijona evrov."
Znatno bo vlada očitno varčevala tudi pri odhodkih za socialno varnost in zdravstveno varstvo. Zaradi nižje rasti plač od predvidene vlada pričakuje 20 milijonov evrov manj sredstev za pokojnine oziroma za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poleg tega pa bo 40 milijonov evrov manj namenila še zdravstvenemu varstvu in varstvu obolelih. Sredstva za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti se bodo znižala za več kot 27 milijonov evrov, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo na razpolago 21 milijonov evrov manj sredstev, za izobraževanje, kulturo in šport pa bodo namenili 28,5 milijona evrov manj.
Višje trošarine, višje cene? Inflacija?
In dohodki? 30 milijonov evrov več naj bi vlada dobila od trošarin na pogonsko gorivo, kar bo vplivalo na cene goriva, 4 milijone evrov več od trošarin na alkohol, 3,8 milijona evrov več od trošarin na tobak, 2 milijona evrov več pa od trošarin na plinsko olje za ogrevanje.
V absolutnih zneskih naj bi se največjemu znesku odrekel prometni minister Vlačič, čigar "denarnica" naj bi bila tanjša za 119 milijonov evrov. Največji sorazmerni delež sredstev pa naj bi izgubilo ministrstvo za zdravje. Z rebalansom naj bi izgubilo 31 odstotkov sredstev. Finance pišejo, da naj bi jo najbolje odneslo Svetlikovo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Oba časnika, Dnevnik in Finance, pa ugotavljata, da bodo, namensko gledano, najbolj na udaru investicije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje