Odbor za pravično in solidarno družbo (OPS) je protikorupcijski komisiji prijavil sum korupcije pri prodaji oz. nakupu delnic Mercatorja s strani NKBM-ja, ki se je zgodil leta 2010. Druga največja slovenska banka, ki jo država zaradi slabe poslovne politike namerava dokapitalizirati, je v tedanjih kriznih razmerah kupila delnice Mercatorja v vrednosti 18 milijonov evrov, kar naj bi bila zelo škodljiva poteza.

"Ali je normalno v času finančnega krča, ko imajo vse slovenske banke težave s kapitalsko ustreznostjo, kupovati za skoraj 20 milijonov delnic, ki so čista odbitna postavka pri izračunavanju kapitalske ustreznosti," je poudaril nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in član OPS-ja Marko Golob. To naj bi bilo tedaj skoraj 5 odstotkov kapitala banke in po njegovih besedah teh 5 odstotkov manj kapitala banke pomeni, da s tem banka omogoča slovenskemu gospodarstvu za okoli 200 milijonov evrov manj kreditov.

"Zakaj so v trenutku kreditnega krča raje kupili Mercatorjeve delnice, kot da bi dali raje 200 milijonov slovenskim podjetjem?" se je spraševal Golob in poudaril, da so to odobrili tako nadzorniki kot uprava.

Druga zgodba, ki naj bi ponazarjala, da nekaj ni v redu s prodajo Mercatorja, je po mnenju Goloba dejstvo, da je Adria bank, ki je v 52-odstotni lasti NKBM in 23-odstotni lasti NLB, prek vseh normalnih kreditov kreditirala Agrokor, saj naj bi dobil posojila v višini več kot 27 milijonov evrov, zavarovana samo z menico. Nadzornika Adrie Bank sta bila člana uprave NKBM-ja Matjaž Kovačič in Andrej Plos.

Mačehovski odnos vlade do Mercatorja
"Preseneča nas odziv vlade na dobronamerna opozorila," je dejal Golob in pri tem opozoril, da gre kar 50 odstotkov slovenske živilske proizvodnje preko Mercatorja: "Nobena resna evropska država ne bi kar tako gledala na dejstvo, kdo kontrolira 50 odstokov njenega prodajnega kanala živilske industrije, ki je po dokumentih EU še vedno strateška panoga."

Po Golobovem mnenju naj bi imela slovenska vlada bistveno bolj mačehovski odnos do Mercatorja, kot ga imajo na Hrvaškem do Agrokorja.

"Ko gledate ravnanje slovenske in hrvaške vlade, vidite neverjeten kontrast. Agrokor dobi vsako možno pomoč, ki jo lahko dobi od hrvaške vlade. V povprečju dobi več kot 20 milijonov na leto, s tem da dobi likvidnostno pomoč. Pri kupovanju podjetij se ne morete znebiti občutka, da gre za hudo državno protekcijo. Na drugi strani slovenska država naredi praktično vse, da oteži poslovanje Mercatorja, da se ne konsolidira lastniška struktura in da ne pride do nekega normalnega finančnega prestrukturiranja. Ko gledam s svojih mednarodnih izkušenj, kaj takšnega, kar delamo Slovenci v tej krizi, tako samomorilskega ravnanja, tako brezbrižnega odnosa do firm, ki zagotavljajo delovna mesta, tega na zahodu ni," je še dejal Golob.

Sporna naj bi bila prav poslovna logika, da banka prodaja relativno solidno firmo - obrestne mere, ki jih uživa Mercator, so relativno ugodne - firmi, ki je v neprimerno slabšem položaju in pri kateri obstaja velika možnost, da se bo kakovost terjatev poslabšala.

Prodaja Mercatorja bi bila lahko ugodnejša
Po mnenju OPS-a je dvomljiva tudi prodaja delnic Mercatorja v letih 2012 in 2013, ko sta prodajo največjega slovenskega trgovca spodbudili NKBM in NLB preko obvladujočega položaja v Pivovarni Laško. Banki sta prekinili proces monetizacije nepremičnin Mercatorja, s čimer bi se znatno izboljšal finančni položaj Mercatorja. Le ta je tedaj imel 1,2 milijona kvadratnih metrov nepremičnin, ki so bile neobremenjene. Lahko bi jih prodali ali pa bi jih uporabili za zavarovanje pri prestrukturiranju kreditov.

Po mnenju OPS-a pa obe državni banki v ničemer nista preprečili, da Mercatorja ne bi prevzel finančno šibek kupec, kot je Agrokor, ki je bistveno bolj zadolžen kot Mercator. Po mnenju OPS-a pa tudi obstaja sum, da je vlada poskušala z direktnim vplivanjem pospešiti podpis pogodbe z Agrokorjem. Glede na omenjen navedbe pa pričakujejo, da bo protikorupcijska komisija preučila, ali je morda pri prodaji Mercatorja prišlo do koruptivnih oz. kaznivih dejanj.