Predlagana strategija ne predstavlja strategije za zagotovitev kakovosti, temveč strategijo prodaje z osrednjim kriterijem: kupnino, je zatrdil Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS). Analiz učinkov predvidenih prodaj na zaposlene, okolje in gospodarstvo na splošno ni, je opozoril na tiskovni konferenci.

Kot je spomnil, so v ZSSS-ju aprila podali več predlogov, a ti v na vladi sprejetem dokumentu niso upoštevani.

Sindikati bi ohranili zavarovalnice strateške
Zavarovalnico Triglav bi morali trajno, in ne le začasno umestiti med strateške naložbe, se je obregnil ob obstoječo različico, ki jo mora pred veljavnostjo potrditi še DZ. Ta naložba je vezana na "stabilnost pokojninskega sistema in se ne smemo igrati z njo", je dejal. Status strateške naložbe bi morala imeti tudi Pozavarovalnica Sava, je navedel.
Moti ga še, da predlagana klasifikacija ne omenja podjetij, kot sta Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, ki tako ostajata v prodajnem postopku. Vlada Mira Cerarja bi morala popraviti napake, storjene s sprejemom privatizacijskega seznama 15 podjetij, je menil.

Kaj počnejo razvite države
Razvite države Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) imajo v lasti sedem odstotkov industrijskega sektorja, je v zvezi s Cinkarno opozoril Semolič. Od ZDA nihče ne zahteva prodaje deleža v avtomobilskem velikanu General Motors, zato se tudi od Slovenije ne bi smela zahtevati prodaja dobrih industrijskih podjetij, verjame.

Poleg tega bi v ZSSS-ju med strateškimi naložbami ohranili vsaj eno banko, ki bi bila v podporo gospodarstvu doma in za nastope v tujini.

Kritični so tudi, ker se lahko glede na predlagani dokument pri določenih strateških naložbah, ki imajo v lasti infrastrukturo, minimalni delež zniža pod 50 odstotkov in eno delnico ter ker je razpršeno lastništvo pogoj le za nekatera pomembna podjetja.

Sindikalni odbor pri upravljanju
Sindikati so se zaman zavzemali tudi za okrepitev vloge Ekonomsko-socialnega strokovnega odbora (ESSO) pri Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki naj bi bil pomemben vzvod za zaščito interesa zaposlenih, ter za spremembe prevzemne zakonodaje, ki bi onemogočile izčrpavanje podjetij.

Strateška napaka dokumenta pa je po oceni predsednika največje sindikalne centrale vezana na porabo kupnin. Sindikati so zahtevali, da te ne bi smele biti namenjene za tekočo porabo, temveč investicije za nova delovna mesta, v 10 odstotkih pa za demografski sklad.

Med cilji upravljanja državnega premoženja naj medtem ne bi smel biti predviden samo "neki koeficient, ki dokazuje dobičkonosnost kapitala, temveč tudi ohranjanje in nastajanje novih delovnih mest".

"Strahovita moč vodstva SDH-ja"
Semoliča jezi tudi, da ni predvidenih ukrepov za dvig kulture korporativnega upravljanja, torej na področju vloge uprav in nadzornih svetov. "Strahovito moč" vodstva SDH-ja, ki upravlja milijardno premoženje, je treba omejiti z varovalkami oz. določenimi pooblastili DZ-ja in ESSO-ja, je pozval.

ZSSS zato zahteva "pomembne popravke" dokumenta. Potrebne so spremembe, ki bodo povečale število strateških in pomembnih naložb na račun portfeljskih in spremembe, ki bodo preprečile vpliv lobistov, je povzel sindikalist. "Na področju upravljanja so potrebne sistemske spremembe," je sklenil.