V ZSSS-ju so opozorili na  več pomanjkljivosti zadnjega osnutka koalicijskega sporazuma. Foto: BoBo
V ZSSS-ju so opozorili na več pomanjkljivosti zadnjega osnutka koalicijskega sporazuma. Foto: BoBo

V

Med drugim jih moti molk v povezavi z vlogo ESS-ja in ukrepi na področju davčnih oaz ter varstva in zdravja pri delu, skrbijo pa jih tudi socialni transferji.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je na novinarski konferenci v Ljubljani med točkami besedila, s katerimi so zadovoljni, izpostavil predvsem uvedbo pravih davčnih blagajn, h kateri so pozivali že dolgo.

Majavi temelji socialne države
Pozdravil je tudi črtanje uvedbe socialne kapice, ki naj bi porušila "že tako majave temelje socialne države", in odpoved ideji, da se ukine razred dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo, s čimer naj bi se najbogatejšim neutemeljeno znižalo dohodnino.

Kaj je nesprejemljivo
Na drugi strani ga skrbi ideja o razbremenitvi plač visoko kvalificirane sile. To sicer ne bi bilo nesprejemljivo, če bi šlo za razbremenitev srednjega sloja, je dejal. Ob tem se je zavzel za uvedbo enotne splošne olajšave, "ki bi povečala kupno moč velike skupine ljudi, ki zdaj živi težko življenje".

V zvezi jih, tako Semolič, veselijo še predvidene višje kazni za delodajalce, ki ne plačujejo socialnih prispevkov. To bo prineslo več discipline, verjame.

Prav tako so po njegovih besedah zadovoljni z načrtom, da se vzpostavijo temelji za demografski sklad, uvede dualni sistem izobraževanja in centralizira javno naročanje.

Največja sindikalna centrala v Sloveniji pa po pričakovanjih v besedilu tudi marsikaj pogreša. Semolič je tako razočaran, da v njem ni niti z besedo omenjen Ekonomsko-socialni svet (ESS), ki je najvišji organ socialnega dialoga in katerega delovanja ne ureja noben zakon.

Nič o spopadu z davčnimi oazami
V ZSSS-ju so kritični tudi, ker v dokumentu ni ničesar, kar bi kazalo na spopad z davčnimi oazami.

Prvi sindikalist zveze je med pomanjkljivostmi omenil še vztrajanje pri deregulaciji poklicev, ki da je napačna pot, še zlasti v gostinstvu, in pri ideji, da se ne zviša obstoječih davkov. Ob tem je ponovil predlog, da se zviša davek od dohodka pravnih oseb, ki je med najnižjimi v Evropi - nižjega ima le Estonija.

Umanjkanje obravnave področja varstva in zdravja pri delu
Izvršna sekretarka pri ZSSS-ju Lučka Böhm se je v nadaljevanju obregnila ob umanjkanje obravnave področja varstva in zdravja pri delu. Kot je izpostavila, je od poklicnega zdravja odvisno zdravje, od zdravja pa, ali bo posameznik dočakal upokojitev. Politiki po njenih besedah tuje izkušnje upoštevajo le, ko gre za zviševanje upokojitvene dobe, ne pa tudi, ko gre za varnost in zdravje pri delu, ki je za tak dvig nujna.

Böhmova je razočarana tudi, ker osnutek ne predvideva diferencirane prispevne stopnje oz. spodbud delodajalcem, da bi vlagali v varnost in zdravje pri delu. Jezi jo še, da nič ne kaže, da bo Slovenija končno dobila predpise, ki bi omogočali odkrivanje poklicnih bolezni, in uredila področje poklicnega zavarovanja.

Novi izračun stroškov
Izvršni sekretar pri ZSSS-ju Goran Lukič je medtem ponovil poziv po novem izračunu višine življenjskih stroškov, na tej podlagi pa zneska denarne socialne pomoči. Nazadnje je bilo to storjeno leta 2009. Denarna socialna pomoč, čeprav življenjski stroški naraščajo, upada že pet let in znaša le še 269 evrov, je pojasnil.

Nezadovoljen je tudi z določbo, da socialni transferji ostanejo zamrznjeni, dokler ne bo gospodarska rast znašala 2,5 odstotka.

Lukič bi pričakoval tudi korake proti učinkovitejšemu kazenskemu pregonu zoper neplačnike socialnih prispevkov in skladnemu regionalnemu razvoju, tako da gospodarska rast ne bi bila centrirana le v določenih okoljih.