Vaša ocena: 
Ocena 3.4 od 30 glasov
Ocenite to novico!
| Sporazum Ceta vsebuje sistem reševanja sporov (ICS), ki več kot 40.000 ameriškim korporacijam podeljuje pravico, da našo vlado zaradi njenih odločitev tožijo na posebnih arbitražnih razsodiščih. Vključitev tega sistema v sporazum Ceta je v nasprotju s sklepi in stališči, ki sta jih v preteklosti sprejela vlada in pristojni odbori v državnem zboru. Zato pričakujemo, da bosta tako vlada kot državni zbor konsistentna v svojih stališčih in sporazum Ceta zavrnila. | ||
| Andrej Gnezda o tem, da odločitev slovenske vlade in parlamenta ne bi smela biti težka. | ||
| Ceta uvaja nov naložbeni sodni sistem in izboljšana pravila o zaščiti naložb. To zagotavlja pravico vlad EU-ja, da urejajo zadeve v interesu svojih državljanov, medtem ko še vedno spodbuja tuje vlagatelje z zaščito njihovih naložb. Novi sistem tudi omogoča pravičnejše in preglednejše reševanje investicijskih sporov. Kot tak služi kot pomemben korak na poti do končnega cilja EU-ja, globalnega investicijskega sodišča. | ||
| Evropska komisija o dobrobiti sporazuma Ceta | ||
"Takšni manevri nedvomno ne krepijo zaupanja v transparentnost in kažejo na nespoštljivost do volje Evropejk in Evropejcev," o ideji o začasnem sprejemu sporazuma Ceta meni evropski poslanec Igor Šoltes.
Evropska komisija se je na videz dobrohotno odločila, da bodo o ratifikaciji trgovinskega sporazuma s Kanado (Ceta) odločali tudi nacionalni parlamenti držav članic EU-ja. Še prejšnji teden je namreč predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na vrhu EU-ja omenjal, da bi bila ratifikacija trgovinskega sporazuma s Kanado zgolj v pristojnosti evropskih institucij.
Ob novem stališču Evropske komisije glede sporazuma Ceta, so številni namigovali, da gre pač za odločitev ob brexitu. Odvzem možnosti odločevanja držav članic v tako kontroverznih zadevah, kot so čezatlantski trgovinski sporazumi, bi še bolj okrepila evroskeptično vzdušje po EU-ju.
Evropski poslanec Igor Šoltes pa je ob tem opozoril, da bo Evropska komisija pri sprejemu sporazuma Ceta uporabila instrument začasne uporabe in prav tu naj bi se skrivala past sporazuma Ceta.
Evropska komisija je namreč objavila, da podpis sporazuma pričakuje na naslednjem vrhu EU-Kanada, ki se bo zgodil oktobra letos, začasno pa naj bi se sporazum začel uporabljati, ko ga bodo podprli predstavniki članic v svetu EU-ja in poslanci Evropskega parlamenta.
"Gre za zelo sporno določbo, v ozadju katere je velik interes Evropske komisije o hitrem zaključku postopka sprejema sporazuma Ceta. Ta določba bi namreč omogočila, da bi se sporazum začel začasno uporabljati že takoj po tem, ko bi bil potrjen od Sveta EU-ja in Evropskega parlamenta in torej še preden bi ga ratificirali vsi nacionalni parlamenti. Mislim, da bi bilo izjemno nedemokratično, če bi dovolili rabo sporazuma, še preden bi ga potrdili vsi nacionalni parlamenti. Nedvomno gre za izigravanje pravil, saj vemo, da je po Evropi veliko nasprotovanja sporazumu in je zato zelo verjetno, da ga kateri izmed parlamentov ne bo podprl. Pa tudi postopek ratifikacije lahko traja več let, saj se morajo o sporazumu izreči parlamenti vseh za zdaj še 28 držav članic, kar pomeni, da bi lahko bil sporazum v začasni veljavi več let, preden bi bil sploh pravnomočno potrjen," opozarja Šoltes, ki upa, da bodo slovenski predstavniki v Svetu EU-ja nasprotovali takšni interpretaciji.
"Prepričan pa sem, da bo tudi v Evropskem parlamentu zelo vroča diskusija o tem vprašanju in da bo prevladalo stališče o nedopustnosti začasne uporabe tega instrumenta, ker s tem dejansko zanikamo demokratičnost Evrope in stališč njenih državljanov, ki se izražajo tudi skozi nacionalne parlamente. Pomembno je tudi vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ta sporazum na primer ne bi dobil potrditve v vseh državah članicah, ali bi to pomenilo, da bi se ta začasnost spremenila v trajnost? In kaj se bi zgodilo z vsemi posli, ki bi bili sklenjeni v vmesnem času, kasneje pa sporazum ne bil dokončno potrjen? Vsekakor je preveč odprtih vprašanj, da bi kar preprosto pristali na takšno interpretacijo Komisije, ki nedvomno pod rokavom skriva še kakšen adut, s katerim bi dosegla svoj cilj čimprejšnje potrditve sporazuma," dodaja.
Ob tem še opozarja, da bi, če bi sprejeli takšen sistem, to lahko veljalo tudi za sporazum TTIP, s čimer bi neposredno izigrali pravila sprejemanja t. i. mešanih sporazumov, ki zahtevajo ratifikacijo v nacionalnih parlamentih.
Vlada ima le dva tedna časa
V nevladni okoljski organizaciji Umanotera so prav tako opozorili na spornost začasne rabe sporazuma, saj bi parlamenti glasovali o ratifikaciji sporazuma, katerega določbe bi že bile veljavne in zavezujoče za države članice, tudi za Slovenijo.
Andrej Gnezda iz Umanotere je ob tem opozoril, da glede na dejstvo, da Evropska komisija pričakuje, da bo Svet EU-ja že konec septembra razpravljali o Ceti in ga uradno potrdil v oktobru, vladi in DZ-ju po počitnicah ostaja na voljo le dva tedna, da preuči več kot 1.500 strani sporazuma in o njem opravi temeljito razpravo ter sprejme tehtno odločitev.
"Sporazum Ceta vsebuje sistem reševanja sporov (ICS), ki več kot 40.000 ameriškim korporacijam podeljuje pravico, da našo vlado zaradi njenih odločitev tožijo na posebnih arbitražnih razsodiščih. Vključitev tega sistema v sporazum Ceta je v nasprotju s sklepi in stališči, ki sta jih v preteklosti sprejela vlada in pristojni odbori v državnem zboru. Zato pričakujemo, da bosta tako vlada kot državni zbor konsistentna v svojih stališčih in sporazum Ceta zavrnila," je opozoril Gnezda.
V Umanoteri tudi opozarjajo, da sporazum Ceta vsebuje določbe glede zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov, ki bi lahko vodile v uvoz hrane iz gensko spremenjenih organizmov na naše trge in vključitev katerih so že pozdravila kanadska interesna združenja.
Minimalni dodatek h gospodarski rasti
Kaj bi od sporazuma Ceta pridobila Slovenija? Omembe vredne gospodarske rasti prav gotovo ne. Študija, ki jo je po naročilu vlade izdelal Center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete, objavljena je bila lani septembra, ugotavlja, da bi slovenski BDP zaradi sporazuma Ceta čez deset let narastel kar za 0,011 odstotka in da med slovenskimi uvozniki v Kanado ni pretiranega zanimanja za sklenitev sporazuma Ceta.
Slovenija je sicer iz Kanade v preteklosti več uvozila kot izvozila. Največji delež izvoza imajo izdelki farmacevtske industrije, nekaj več kot tretjino. Več kot štiri petine kanadskega izvoza v Slovenijo pa predstavljajo letala in letalski deli, kar je posledica dejstva, da je Adria Tehnika pooblaščeni serviser letal serije CRJ kanadskega proizvajalca Bombardier.
Sicer pa je za Kanado, kar se tiče njenega izvoza, daleč največja trgovinska partnerica ZDA, med evropskimi državami pa Velika Britanija. Izmed EU-držav največ iz Kanade uvozi, po podatkih kanadskih statistikov, Nemčija. Lani za nekaj manj kot štiri milijarde dolarjev.
"Gospodarskih razlogov za sklenitev sporazuma ni, za zavrnitev sporazuma Ceta pa obstaja veliko utemeljenih in dobrih razlogov. Pričakujemo, da bo v slovenski politiki prevladala moč argumenta, in ne argument moči, in da bodo naši politični predstavniki sprejeli odločitev, ki bo v interesu slovenske javnosti," meni Gnezda.
Cilj je globalno investicijsko sodišče
Evropska komisija na drugi strani meni, da bo trgovinski sporazum s Kanado koristen za EU. Med drugim bo poskrbel, da bo več kot 140 evropskih geografsko zaščitenih proizvodov zaščitenih na kanadskem trgu oz. se bodo tam, za razliko od zdaj, prodajali le originalni izdelki.
"Ceta uvaja nov naložbeni sodni sistem in izboljšana pravila o zaščiti naložb. To zagotavlja pravico vlad EU-ja, da urejajo zadeve v interesu svojih državljanov, medtem ko še vedno spodbuja tuje vlagatelje z zaščito njihovih naložb. Novi sistem tudi omogoča pravičnejše in preglednejše reševanje investicijskih sporov. Kot tak služi kot pomemben korak na poti do končnega cilja EU-ja, globalnega investicijskega sodišča," je o mehanizmu reševanja sporov v torek v sporočilu za javnost zapisala Evropska komisija.
Sporazum TTIP daleč od sprejetja
Sporazum Ceta naj bi sicer služil kot model za bistveno bolj razvpit trgovinski sporazum med EU-jem in ZDA TTIP. Ameriški predsednik Barack Obama si je močno želel, da bi ga sprejeli, še preden bi zapustil Belo hišo. Želje pa se mu ne bodo uresničile, kar so glasno že napovedali pristojni predstavniki Italije in Francije.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Če pade Francija, potem pade celotna Evropa.
Od kod ji takšna "diktatorska" samozavest?
Zato pa taka EU predstavlja veliko grožnjo za demokracijo, človekove pravice in varstvo okolja.
#SloVen
Sprevrženo do amena!
Srednji vek je preteklost...želimo odgovore in vpogled v dogovore!
+1
Ne da lahko tožijo samo vlado, ampak lahko tožijo in izsiljujejo celotno državo.
Globalistična mafija.
To geni(t)alno idejo so doslej bruseljski utajevalci davkov vneto skrivali.
Je pa očitno, da so pripravljeni vse narediti za ponovno uvedbo fevdalizma - sporazum nevtralizira tako parlamente kot drugačne oblike izražanja volje ljudstva s pomočjo vzporednega sodstva in tam dosojenih odškodnin za domnevno zmanjšane profite ali z uvedbo vnaprejšnjih posredovanj korporacij pri sprejemanju zakonodaje .
Poleg zavajanja o domnevnih koristih sporazuma CETA, se Evropska komisija hvali tudi z mehanizmom ICS (prej znan kot ISDS), ki naj bi ponudil dodatno zaščito investitorjem. Dejansko pa gre za vpeljavo paralelnega sodnega sistema, ki bo korporacijam omogočil toženje držav.
Koristi od sporazumov CETA in #TTIP bodo imele zgolj korporacije, veliko škodo pa bosta povzročila prebivalcem iz obeh strani Atlantika. Negativno bosta vplivala na prehranske, delavske, socialne in druge standarde ter močno okrnila demokratično suverenost ter možnost odločanja. Zato se morajo o njih na referendumu izreči vsi državljani.
V Združeni levici pričakujemo, da bo vlada ravnala v skladu s sprejetimi stališči Republike Slovenije in bo aktivno pristopila k zamrzniti sprejemanja sporazuma CETA, kot smo predlagali v Priporočilu glede tajnih trgovinsko-investicijskih sporazumov http://zdruzena-levica.si/563-osem-priporocil-vladi-za-poga…
Danes je potrebno ustaviti CETO, da lahko jutri ustavimo TTIP!
Združena levica
Lessons from Canada
Ne samo, da leže - do sedaj je vse delala narobe: Grčija, Ukrajina, migranti, sankcije proti Rusiji, Brexit, zdaj pa še vele-počep pred ameriškimi korporacijami.
a je kdo kaj drugega pričakoval? psi lajajo, karavana gre naprej.. mi bomo merili krivino kumaric, roba iz bog ve kje z nalepko homelanda bodo pa itak že tako dobra, da ne bo rabila nobenih kontrol.
In kako to, da se od 28 vlad niti ena ne pritožuje nad postopkom?
Vprašanje je, če si sploh kdo upa kaj reči.
Na tem mestu bi rad poudaril, da sporazum CETA ni nič manj nevaren kot TTIP, celo bolj, saj je sporazum tik pred sprejetjem! Vse multinacionalke imajo svoja podjetja prisotna tudi v Kanadi, kar jim omogoča koriščenje vseh ugodnosti sporazuma, tudi možnosti tožbe države zaradi zmanjšanja dobička. Prav tako zaradi člena imenovanega »Most favoured nation« v primeru sprejetja TTIP, vsa določila sporazuma CETA veljajo tudi za ZDA, saj bi lahko v nasprotnem primeru ameriška podjetja ugovarjala na podlagi tega člena in iztožila odškodnino, ker kanadskim podjetjem dajemo dodatne ugodnosti.
Za lažje razumevanje: EU bi dovolil uvoz določene vrste mesa iz Kanade, medtem ko bi to isto meso prepovedali uvažati iz ZDA zaradi pomanjkljivih standardov. Podjetja bi lahko tožila EU in posamezne države, ker jih le-te niso obravnavale enakopravno, sami pa bi na sodiščih s prirejenimi (kupljenimi) študijami argumentirali, da njihova živila niso nič bolj škodljiva od tistih, ki prihajajo iz Kanade.
Več ...
sedaj je jasno,
če vlada sprejme CETO, mora pasti.
ne bomo imeli diktature korporacij iz S.Amerike.
ne hvala
Juncker dela kot predsednik EK to kar je počel 20 let kot predsednik vlade v Luksemburgu. Pobiral denar zase in omogočal multinacionalkam da so se izogibale davkom in bogatele.
Bi te razloge delil z nami?
Temu se moramo upreti, ker ne ogroža samo suverenost držav, ampak predstavlja tudi veliko tveganje za zdravje in okolje.
Neoliberalizem je podivjal preko vseh mej in ga je potrebno zaustavit. Če ne bo šlo drugače, ker neizvoljeni vladarji EU očitno niso zainteresirani, da zavarujejo državljane pred planilskimi korporacijami,
je potrebno razbiti EU - konkretno:
#SloVen
# 06.07.2016 ob 16:27
Od CETA in TTIP bodo imeli največ Nemci mi slovenci nič razen to, da si bomo pokvarili kvalitetno domačo hrano in v zameno dobili rakasto z aditivi nafilano hormonsko hrano iz amerike in Kanade
--------------------------------------------------
Mislim, da se motite:
politiki bodo dobili debele "odškodnine" v takšni in drugačni obliki...
Pa Zek, "kolega" s foruma bo zaslužu ene 20.000 evrov več na leto, kar je super.
Mu privoščim.
Ker, več milijonske - z leti morda celo milijardne - odškodnine, ki jih bomo plačevali korporacijam zato, kaj vem, ker jim ne bomo dovolili izkoriščati vodnih virov, niso nič v primerjavi s temi 20.000 evri + ki jih bo kasiral Zek...Bravo, Zek. Way to go...
Je pa očitno, da so pripravljeni vse narediti za ponovno uvedbo fevdalizma - sporazum nevtralizira tako parlamente kot drugačne oblike izražanja volje ljudstva s pomočjo vzporednega sodstva in tam dosojenih odškodnin za domnevno zmanjšane profite ali z uvedbo vnaprejšnjih posredovanj korporacij pri sprejemanju zakonodaje .
Zdaj pa počakajmo, kako bo odreagiral Cezar oziroma naš parlament ...
Večina multinacionalk je bogatejših kot država Slovenija. Če dovolijo da se ICS uveljavi bomo kmalu pristali na berški palici.
Rešitvi sta dve:
1. ali ICS brišejo iz sporazuma in korporacijam odvzamejo možnost tožarjenja ali
2.Slovenija izstopi iz EU in si tako reši kožo.
Canada has paid American corporations more
than $200 million (approximately €135 million)
in the seven cases it has lost and foreign investors
are now seeking over $2.6 billion (approximately
€1.75 billion) from the Canadian government in
new cases.
neofeudalizem korporacij, ki bodo nad demokracijo in voljo ljudstva v posamezni državi - hne hvala
Pahor spet tiho, Cerar razmišlja ... itd..
Ej ma katastrofa !!!!
Najbolj ironično in hkrati tragično je to, da njihove laži plačujejo ravno tisti, ki so jih izvolili.
To je dokaz, da imamo ljudje pravico odločanja samo en dan na vsake 4 leta. Pa še ta je zelo omejena na nekaj sumljivo nastalih strank.
Če se oblast spridi, postane sklona podkupninam in korupciji, začne delovati proti državi in ljudem, nimamo nobene demokratične moči, da to preprečimo oziroma so te moči skoraj nične.
Temu se reče navidezna demokracija.
Sam koncept je nadvse preprost: Tuja podjetja investirajo v neko državo (npr. odprejo novo tovarno) in v zameno zahtevajo nekatera temeljna zagotovila, da država ne bo škodovala njihovem delovanju. Sliši se preprosto, vendar z natančnejšo analizo besedila, ter poznavanjem zgodovine ISDS-ja kar hitro pridemo do sklepa, da je to poglavje neustavljivo orožje mednarodnih korporacij proti Evropi kakršno poznamo.
Sam sporazum določa, da ima država vso pravico spreminjati zakone v skladu z javnim interesom, vendar pa določeni členi tega sporazuma omogočajo, da tuje korporacije lahko na mednarodnih sodiščih zahtevajo odškodnino za izgubljen dobiček.
Sliši se logično, mar ne? Pa vendar, ta sporazum dovoljuje, da lahko podjetje toži državo tudi v primeru, ko država npr. dvigne minimalno plačo, saj s tem podjetje izgubi del dobička! Si predstavljate, da mora država zato, ker hoče poskrbeti za svoje državljane, plačati gromozanske odškodnine korporacijam? Prav to omogočata TTIP in ISDS.
Več ...
Ja, ja, multinacionalke znajo biti zelo prepričljive. Tiste, ki jih ne morejo prepričati, kupijo, ne nujno z denarjem, lahko tudi z uslugami ipd. Teoretično je pa možno tudi, da so ti poslanci/ke res prepričani, da je posel, ki ga opravljajo, popolnoma odveč, in da to zmorejo korporacije mnogo bolje in ceneje..
Ti verjamem, ne verjamem pa, da boš na ta način prav daleč prišel: ker težko preživiš s to pokojnino, si pripravljen pristati na to, da bodo ti sporazumi finančne možnosti države, javnih servisov (zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja istd) vključno s pokojninskim skladom še bolj omejili. To pomeni, da bodo pokojnine še manjše, participacija pri zdravnikih in bolnicah nujna itd., ti bi pa vse to sprejel, samo da bi prišparal kak cent pri hrani - če bi g a sploh. In če bi to sploh zaslužilo ime 'hrana', kar ti bi prodajali.
To, da bo v Evropi zaradi tega sporazuma v 10 letih propadlo predvidoma 583.000 delovnih mest, situacije tudi ne bo obrnilo na bolje.
Tako je, lahko jo ima, vendar pa mora pri uvozu hrane upoštevati regulacije EU. pri CETA pa mora upoštevati samo regulacije Kanade in bo to zadostovalo.