Vaša ocena: 
Ocena 3.4 od 30 glasov
Ocenite to novico!
| Sporazum Ceta vsebuje sistem reševanja sporov (ICS), ki več kot 40.000 ameriškim korporacijam podeljuje pravico, da našo vlado zaradi njenih odločitev tožijo na posebnih arbitražnih razsodiščih. Vključitev tega sistema v sporazum Ceta je v nasprotju s sklepi in stališči, ki sta jih v preteklosti sprejela vlada in pristojni odbori v državnem zboru. Zato pričakujemo, da bosta tako vlada kot državni zbor konsistentna v svojih stališčih in sporazum Ceta zavrnila. | ||
| Andrej Gnezda o tem, da odločitev slovenske vlade in parlamenta ne bi smela biti težka. | ||
| Ceta uvaja nov naložbeni sodni sistem in izboljšana pravila o zaščiti naložb. To zagotavlja pravico vlad EU-ja, da urejajo zadeve v interesu svojih državljanov, medtem ko še vedno spodbuja tuje vlagatelje z zaščito njihovih naložb. Novi sistem tudi omogoča pravičnejše in preglednejše reševanje investicijskih sporov. Kot tak služi kot pomemben korak na poti do končnega cilja EU-ja, globalnega investicijskega sodišča. | ||
| Evropska komisija o dobrobiti sporazuma Ceta | ||
"Takšni manevri nedvomno ne krepijo zaupanja v transparentnost in kažejo na nespoštljivost do volje Evropejk in Evropejcev," o ideji o začasnem sprejemu sporazuma Ceta meni evropski poslanec Igor Šoltes.
Evropska komisija se je na videz dobrohotno odločila, da bodo o ratifikaciji trgovinskega sporazuma s Kanado (Ceta) odločali tudi nacionalni parlamenti držav članic EU-ja. Še prejšnji teden je namreč predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na vrhu EU-ja omenjal, da bi bila ratifikacija trgovinskega sporazuma s Kanado zgolj v pristojnosti evropskih institucij.
Ob novem stališču Evropske komisije glede sporazuma Ceta, so številni namigovali, da gre pač za odločitev ob brexitu. Odvzem možnosti odločevanja držav članic v tako kontroverznih zadevah, kot so čezatlantski trgovinski sporazumi, bi še bolj okrepila evroskeptično vzdušje po EU-ju.
Evropski poslanec Igor Šoltes pa je ob tem opozoril, da bo Evropska komisija pri sprejemu sporazuma Ceta uporabila instrument začasne uporabe in prav tu naj bi se skrivala past sporazuma Ceta.
Evropska komisija je namreč objavila, da podpis sporazuma pričakuje na naslednjem vrhu EU-Kanada, ki se bo zgodil oktobra letos, začasno pa naj bi se sporazum začel uporabljati, ko ga bodo podprli predstavniki članic v svetu EU-ja in poslanci Evropskega parlamenta.
"Gre za zelo sporno določbo, v ozadju katere je velik interes Evropske komisije o hitrem zaključku postopka sprejema sporazuma Ceta. Ta določba bi namreč omogočila, da bi se sporazum začel začasno uporabljati že takoj po tem, ko bi bil potrjen od Sveta EU-ja in Evropskega parlamenta in torej še preden bi ga ratificirali vsi nacionalni parlamenti. Mislim, da bi bilo izjemno nedemokratično, če bi dovolili rabo sporazuma, še preden bi ga potrdili vsi nacionalni parlamenti. Nedvomno gre za izigravanje pravil, saj vemo, da je po Evropi veliko nasprotovanja sporazumu in je zato zelo verjetno, da ga kateri izmed parlamentov ne bo podprl. Pa tudi postopek ratifikacije lahko traja več let, saj se morajo o sporazumu izreči parlamenti vseh za zdaj še 28 držav članic, kar pomeni, da bi lahko bil sporazum v začasni veljavi več let, preden bi bil sploh pravnomočno potrjen," opozarja Šoltes, ki upa, da bodo slovenski predstavniki v Svetu EU-ja nasprotovali takšni interpretaciji.
"Prepričan pa sem, da bo tudi v Evropskem parlamentu zelo vroča diskusija o tem vprašanju in da bo prevladalo stališče o nedopustnosti začasne uporabe tega instrumenta, ker s tem dejansko zanikamo demokratičnost Evrope in stališč njenih državljanov, ki se izražajo tudi skozi nacionalne parlamente. Pomembno je tudi vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ta sporazum na primer ne bi dobil potrditve v vseh državah članicah, ali bi to pomenilo, da bi se ta začasnost spremenila v trajnost? In kaj se bi zgodilo z vsemi posli, ki bi bili sklenjeni v vmesnem času, kasneje pa sporazum ne bil dokončno potrjen? Vsekakor je preveč odprtih vprašanj, da bi kar preprosto pristali na takšno interpretacijo Komisije, ki nedvomno pod rokavom skriva še kakšen adut, s katerim bi dosegla svoj cilj čimprejšnje potrditve sporazuma," dodaja.
Ob tem še opozarja, da bi, če bi sprejeli takšen sistem, to lahko veljalo tudi za sporazum TTIP, s čimer bi neposredno izigrali pravila sprejemanja t. i. mešanih sporazumov, ki zahtevajo ratifikacijo v nacionalnih parlamentih.
Vlada ima le dva tedna časa
V nevladni okoljski organizaciji Umanotera so prav tako opozorili na spornost začasne rabe sporazuma, saj bi parlamenti glasovali o ratifikaciji sporazuma, katerega določbe bi že bile veljavne in zavezujoče za države članice, tudi za Slovenijo.
Andrej Gnezda iz Umanotere je ob tem opozoril, da glede na dejstvo, da Evropska komisija pričakuje, da bo Svet EU-ja že konec septembra razpravljali o Ceti in ga uradno potrdil v oktobru, vladi in DZ-ju po počitnicah ostaja na voljo le dva tedna, da preuči več kot 1.500 strani sporazuma in o njem opravi temeljito razpravo ter sprejme tehtno odločitev.
"Sporazum Ceta vsebuje sistem reševanja sporov (ICS), ki več kot 40.000 ameriškim korporacijam podeljuje pravico, da našo vlado zaradi njenih odločitev tožijo na posebnih arbitražnih razsodiščih. Vključitev tega sistema v sporazum Ceta je v nasprotju s sklepi in stališči, ki sta jih v preteklosti sprejela vlada in pristojni odbori v državnem zboru. Zato pričakujemo, da bosta tako vlada kot državni zbor konsistentna v svojih stališčih in sporazum Ceta zavrnila," je opozoril Gnezda.
V Umanoteri tudi opozarjajo, da sporazum Ceta vsebuje določbe glede zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov, ki bi lahko vodile v uvoz hrane iz gensko spremenjenih organizmov na naše trge in vključitev katerih so že pozdravila kanadska interesna združenja.
Minimalni dodatek h gospodarski rasti
Kaj bi od sporazuma Ceta pridobila Slovenija? Omembe vredne gospodarske rasti prav gotovo ne. Študija, ki jo je po naročilu vlade izdelal Center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete, objavljena je bila lani septembra, ugotavlja, da bi slovenski BDP zaradi sporazuma Ceta čez deset let narastel kar za 0,011 odstotka in da med slovenskimi uvozniki v Kanado ni pretiranega zanimanja za sklenitev sporazuma Ceta.
Slovenija je sicer iz Kanade v preteklosti več uvozila kot izvozila. Največji delež izvoza imajo izdelki farmacevtske industrije, nekaj več kot tretjino. Več kot štiri petine kanadskega izvoza v Slovenijo pa predstavljajo letala in letalski deli, kar je posledica dejstva, da je Adria Tehnika pooblaščeni serviser letal serije CRJ kanadskega proizvajalca Bombardier.
Sicer pa je za Kanado, kar se tiče njenega izvoza, daleč največja trgovinska partnerica ZDA, med evropskimi državami pa Velika Britanija. Izmed EU-držav največ iz Kanade uvozi, po podatkih kanadskih statistikov, Nemčija. Lani za nekaj manj kot štiri milijarde dolarjev.
"Gospodarskih razlogov za sklenitev sporazuma ni, za zavrnitev sporazuma Ceta pa obstaja veliko utemeljenih in dobrih razlogov. Pričakujemo, da bo v slovenski politiki prevladala moč argumenta, in ne argument moči, in da bodo naši politični predstavniki sprejeli odločitev, ki bo v interesu slovenske javnosti," meni Gnezda.
Cilj je globalno investicijsko sodišče
Evropska komisija na drugi strani meni, da bo trgovinski sporazum s Kanado koristen za EU. Med drugim bo poskrbel, da bo več kot 140 evropskih geografsko zaščitenih proizvodov zaščitenih na kanadskem trgu oz. se bodo tam, za razliko od zdaj, prodajali le originalni izdelki.
"Ceta uvaja nov naložbeni sodni sistem in izboljšana pravila o zaščiti naložb. To zagotavlja pravico vlad EU-ja, da urejajo zadeve v interesu svojih državljanov, medtem ko še vedno spodbuja tuje vlagatelje z zaščito njihovih naložb. Novi sistem tudi omogoča pravičnejše in preglednejše reševanje investicijskih sporov. Kot tak služi kot pomemben korak na poti do končnega cilja EU-ja, globalnega investicijskega sodišča," je o mehanizmu reševanja sporov v torek v sporočilu za javnost zapisala Evropska komisija.
Sporazum TTIP daleč od sprejetja
Sporazum Ceta naj bi sicer služil kot model za bistveno bolj razvpit trgovinski sporazum med EU-jem in ZDA TTIP. Ameriški predsednik Barack Obama si je močno želel, da bi ga sprejeli, še preden bi zapustil Belo hišo. Želje pa se mu ne bodo uresničile, kar so glasno že napovedali pristojni predstavniki Italije in Francije.
Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.
S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!