Tina Maze je največ zmag v svetovnem pokalu dosegla s številko 4 - to ji je uspelo štirikrat. Foto: Reuters
Tina Maze je največ zmag v svetovnem pokalu dosegla s številko 4 - to ji je uspelo štirikrat. Foto: Reuters

jerič zakaj iščeš zaporedje pravil, da prideš do rekorda? zakaj počneš to tako pogosto? ti diši amerika? zadnjič si mi komentiral, da se to dogaja v ameriki pa si sam isti! sram te bodi.

Uporabnik Mojega spleta jožepotrebuješ
Dan Marino
Pri športni statistiki z daleč največ podatki operirajo športni novinarji v ZDA. Pri tem gredo radi, denimo, v zelo specifične podrobnosti (ki so koristne zgolj v določenem kontekstu). Primer: Dan Marino je edini podajalec ameriškega nogometa v Ligi NFL, ki je na eni tekmi s podajami zbral 500 jardov, a hkrati vrgel 5 prestreženih podaj. Foto: EPA

Kako prosim? To je rekord? Ni, lahko pa bi bil, saj (natanko) to še ni uspelo nikomur v zgodovini svetovnega pokala v alpskem smučanju. Seveda pa je povsem drugo vprašanje, kako smiselno je neke naključne dogodke povezati v enega in ga oplemenititi z besedo, kot je rekord.

Tina Maze je že na samem začetku sezone z vrhunskimi rezultati nakazala, da sestavlja sezono, ki bo res nekaj posebnega. Tako sem v rubriki Športni SOS, denimo, poročal tudi, da je podrla rekord Katje Seizinger po številu osvojenih točk na prvih 10 tekmah ter kot sploh prva osvojila 2.000 točk v koledarskem letu. Nekatere bralce je pogosta uporaba besede rekord precej zmotila (primer v citatu na desni strani).

Omenjeni MMC-jev bralec odpira dobro vprašanje: Kaj sploh je športni rekord? Katere dogodke lahko označimo s tem izrazom? Sam s tem izrazom razumem najboljše dosežke športnika, ki so bili zabeleženi v primerljivih okoliščinah. Beseda v poševni pisavi prihaja iz angleščine "to record", zaradi česar lahko razumemo pomen slovenske besede rekord. Dosežek mora torej biti zapisan.

Kaj pomenijo primerljive okoliščine? Najbolj vzorni so v atletiki. V teku na 100 metrov so standardi jasni, najvišja dovoljena nadmorska višina je 1.000 metrov, atletu pa lahko pomaga veter do 2 metrov na sekundo. Vsi preostali primeri takoj izpadejo iz igre, da bi sploh v teoriji dovoljevali svetovni rekord. Atletska zveza tako na primer v maratonu govori le o "najhitrejšem času", in ne o svetovnem rekordu, saj imajo maratoni različno traso, skupno število premaganih nadmorskih metrov, vremenske razmere ...

Če se premaknem na polje alpskega smučanja, tam je nemogoče doseči tako stroge pogoje primerljivosti, kot velja za atletiko. Denimo, da nas zanimata dva rekorda - število točk po deseti tekmi sezone ter končno število osvojenih točk. Najboljša smučarka te zime je letos po 10. tekmi imela na računu 677 točk, na koncu pa 2.414. Oboje rekord. Če bi želeli (po vzoru atletike) to označiti s svetovnim rekordom, bi morali v vseh sezonah imeti enako število tekem, v istih disciplinah, na istih prizoriščih, z isto postavitvijo in istimi pogoji (debelina snežne oddeje, preparacija snega ...). Nemogoče je že zagotoviti isto število tekem, kaj šele kaj drugega.

Ampak je sploh treba imeti popolnoma iste okoliščine? Ni. Lionel Messi je v lanski sezoni v španskem prvenstvu zabil 50 golov, kar je nov rekord La Lige, čeprav ni igral proti istim ekipam (in branilcem) kot leto poprej Cristiano Ronaldo (40 golov) ali še šest desetletij prej Telmo Zarra (38). Osnovna okoliščina - ena sezona v elitni španski nogometni ligi - povsem zadostuje. In tako velja tudi za alpsko smučanje. Tina Maze je na prvih 10 tekmah svetovnega pokala zbrala več točk kot katera koli druga smučarka v zgodovini. Ali temu rečemo rekord ali svetovni rekord, je drugotnega pomena, poglavitno dejstvo je, da tega še nobeni tekmovalki ni uspelo doseči v primerljivih okoliščinah. Primerljivih, ne v istih.

A zakaj sploh beležiti rekorde? S športno statistiko se ukvarjajo številna podjetja in posamezniki. Nekateri želijo s tem preživeti in zaslužiti, za nekatere to predstavlja razvedrilo, za večino pa orodje, s katerim lahko ovrednoti določeni športni dogodek, ga umesti tako v trenutek kot zgodovino. In to je v resnici vse. Sama vrednost podatka pa ni odvisna od golih številk, ampak od bralca, njegovega kritičnega presojanja in interpretiranja (pri vsakem vrednotenju je treba upoštevati konkurenco, zgodovinski čas, opremo in druge pomembne dejavnike).

In zakaj to delam sam v Rubriki Športni SOS? Eno od poslanstev RTV Slovenija je tudi izobraževanje. Trdno sem prepričan, da omenjena rubrika izpolnjuje ravno to - komunicira z bralci in njihovimi vprašanji ter s tem dodaja vsebino MMC-ju, ki postaja pomemben del tega javnega zavoda. Zato ste tudi v prihodnje vabljeni, da še naprej soustvarjamo rubriko, s katero se lahko kaj naučimo. Vključno z avtorjem teh vrstic.

jerič zakaj iščeš zaporedje pravil, da prideš do rekorda? zakaj počneš to tako pogosto? ti diši amerika? zadnjič si mi komentiral, da se to dogaja v ameriki pa si sam isti! sram te bodi.

Uporabnik Mojega spleta jožepotrebuješ