Če kje, bi morala nova vlada prav na področju javnih financ podrobno napisati časovni okvir uveljavitve ukrepov in finančne učinke ter posledice za posameznike. Foto: BoBo
Če kje, bi morala nova vlada prav na področju javnih financ podrobno napisati časovni okvir uveljavitve ukrepov in finančne učinke ter posledice za posameznike. Foto: BoBo

To pomeni, da bo treba v naslednjih dveh letih vsako leto znižati primanjkljaj za 500 milijonov. Povečani prilivi zaradi gospodarskega okrevanja bodo sicer lahko v pomoč, čeprav bo večino ukrepov morala izpeljati vlada sama. Zato povečevanje števila ministrstev prav gotovo ni dobra popotnica za doseganje izravnanih financ.

Nova vlada, kot zdaj kaže še številnejša, bo morala najprej popraviti proračun za prihodnje leto. Prostora za širitev porabe nima, saj bo morala najprej doseči dogovor o javnih plačah, vreden 350 milijonov, in ugotoviti, kako bo nadomestila 200 milijonov davka na nepremičnine. V nasprotnem bo primanjkljaj z milijarde znova skočil na milijardo in pol. To je kruta realnost, ki ne dopušča širitve pravic. Tudi ne vrnitve regresa za upokojence, pa če bi bilo še tako všečno. Za državo bi bilo namreč najkoristneje, da se ob rahlem okrevanju otrese primanjkljaja in s tem tudi naraščanja izdatkov za obresti, ki so prav tako presegle milijardo evrov. Zato vsa kritika povečanju števila ministrov. To ni pot za obvladovanje stroškov, prej nasprotno.

Od davčnih sprememb napovedujejo nepremičninski davek. Ta je lahko pripravljen najprej v enem letu. Če bodo upoštevali ustavno odločbo, bo to pretežno občinski davek. Zato je smiselno prilagoditi tudi financiranje občin, zlasti delitev dohodnine, če se vlada ne bo lotila širše reforme lokalne samouprave, kar pa iz osnutka koalicijske pogodbe ni razvidno. Spremembo dohodninskih razredov bi lahko izpeljali po uravnoteženju javnih financ. Predtem pa je treba doseči dogovor, katerim zdaj zamrznjenim pravicam se bo treba odpovedati za stalno, katere pa postopno uveljavljati.

Tudi to je jasno, da vseh ne bo mogoče vrniti hkrati, ko bo dosežena dveinpolodstotna rast. V tem javno finančnem delu je koalicijska pogodba zelo šibka. Tudi združevanje obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne pomeni, da posameznikom ne bo treba doplačevati storitev, razen če bodo povsem oklestili obvezno košarico. Pri pokojninski reformi so zelo previdni.

Če kje, bi morala nova vlada prav na področju javnih financ podrobno napisati časovni okvir uveljavitve ukrepov in finančne učinke ter posledice za posameznike. Glede na željo po širitvi števila ministrskih mest pa nova vladna koalicija ne kaže pretirane zagnanosti za racionalnost pri porabi javnega denarja.