Že sama misel na to, da bi dekle, ki se prijavi na lepotno tekmovanje, čutilo "pritisk" po dokazovanju svoje inteligence, je rahel nesmisel. Ali z drugimi besedami: od dekleta, ki se prijavi na lepotno tekmovanje, nihče ne pričakuje, da bo na izboru mahalo z doktoratom pravnih znanosti, se hvalilo z izjemnimi odkritji na področju biomedicine ali kaj podobnega.

Na tem mestu ni bistveno razpravljati o povprečnem inteligenčnem količniku udeleženk lepotnih tekmovanj ali njihovih izobrazbenih profilih, niti o družbenem vidiku tovrstnih tekmovanj in zahtev, ki jih postavljajo. Prvič zato, ker je to nepošteno do mnogih izobraženih deklet, ki imajo oboje - pamet in lepoto -, drugič pa zato, ker tovrstnih statističnih podatkov ni ravno v izobilju.

Se pa v primeru Nine Đurđević postavljata dve vprašanji: zakaj je sploh trdila, da študira medicino, in zakaj laži (ker, bodimo iskreni, to ni nič drugega kot laž) ni preprosto priznala takoj, ko smo novinarji z nekaj hitrimi preverjanji dokazali, da je na mariborski medicinski fakulteti ne poznajo?

Nina se je namreč takrat odzvala v slogu znanega "napad je najboljša obramba" in prek predstavnice organizatorja tekmovanja sporočila, da ne razume Slovencev, "ki namesto, da mi dajo podporo in podporo svoji državi v svetu, raje brskajo po moji preteklosti, si izmišljujejo zgodbe in mi želijo škodovati iz ne vem katerega razloga". Ob tem je priložila nekaj fotografij, ki naj bi dokazovale, da študira v Berlinu, in ne v Mariboru. A tudi tu se je zapletlo - le v nekaj dneh so nam namreč z univerze Charite zagotovili, da Nina Đurđević ni vpisana pri njih. Mimogrede, tudi po predaji krone je znova zatrdila, da se o študiju ni zlagala in da bo to dokazala - tudi brez krone na glavi.

Novinarji, roko na srce, zaradi poročanja o izobrazbi neke zmagovalke nekega lepotnega tekmovanja nimamo kakšnih posebnih privilegijev. Smo pa vedno - ne glede na temo, ne glede na vpletene - v službi resnice. In če obstaja sum, da je nekdo lagal o svoji izobrazbi, smo ga dolžni preveriti. Naše delo nikakor ni omejeno zgolj na vlogo psa čuvaja, ko gre za politike, gospodarstvenike ali katere druge vplivneže, ki krojijo naš vsakdan.

Smo se pa v uredništvu ob vsaki novi informaciji, ki je potrjevala, da je v trditvah o izobrazbi Nine Đurđević več lukenj kot blaga, spraševali, zakaj tudi organizatorji, ne le misica sama, vztrajno ignorirajo naša vprašanja o (morebitnih) posledicah, ki jih bo oz. bi zaradi laganja nosila Nina. Ta so bila menda brezpredmetna, saj so vztrajno zatrjevali, da Nini popolnoma verjamejo. Lepo. Pričakovano, a vseeno lepo.

Malo manj strpni pa so bili do samega dejstva, da sprašujemo. Vsakič znova so nas opominjali, da Nina v Moskvi zastopa Slovenijo in da bi jo morali podpreti, ne pa brskati po njenem življenju (in, očitno, razkrivati neresnice za neresnico). Lastnik licence Vladimir Kraljevič je tako v enem izmed sporočil za javnost zapisal: "Nina je ambasadorka Slovenije v Rusiji, kjer predstavlja svojo državo! Slovenci se ne zavedajo tega! Tukaj ne gre za promocijo Nine Đurđević, temveč za promocijo Slovenije v svetu!"

Tudi zato me je še toliko bolj presenetilo včerajšnje sporočilo predstavnice organizatorja slovenskega izbora Kaly Kolonič, v katerem je pohvalila ravno tisto, kar jo je še pred kratkim motilo - da novinarji delamo: "Novinarji opravljate izvrstno delo, in izjemno hvaležni smo vam, da ste tudi tokrat opravili svoje delo in ste slovenski javnosti pokazali, da ste vredni svojega naziva. Ob tej priložnosti bi se vam želeli iskreno zahvaliti."

Če parafraziram: Hvala, ker ste opravili naše delo. Delo, ki se ga tudi v prihodnje ne nameravajo lotiti, saj je dolžnost deklet, da ne lažejo v svojih prijavah in bi bilo zato "nesmiselno detajlno preverjanje podatkov". Delo, za katerega so še pred kratkim želeli, da se ga sploh ne bi lotili.