Kolumne
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 8 glasov Ocenite to novico!
Marko Radmilovič. Foto: Anže Vrabl

Zapisi iz močvirja: Dosti tekočine in vitamina C

Tedenska glosa Vala 202
10. januar 2018 ob 17:37
Ljubljana - MMC RTV SLO, Val 202

Pa smo v novem letu nazaj. A je malo manjkalo, da ne bi bili. Kajti statistično je lahko prav vsak Slovenec, tako tudi ustvarjalci tega pamfleta, žrtev ošpic. In slišimo tudi oslovskega kašlja. Gripa je tako ali tako za vogalom, nikoli pa ne smemo pozabiti na znameniti vzklik naše mladosti: "Rok, to je angina!" ki nas je podučil, kaj usodnega se zgodi, če "po lužah čof, čof in kar brez dežnika".

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe. Izvirni greh so zakrivili posebneži, ki so se pred stoletjem domislili, da bi se dalo morijo vsakokratnih nalezljivih bolezni omejiti, če že ne kar izničiti, s cepljenjem. Da jih je vodila absolutna humanost oziroma vsaj plemenit motiv, je danes brezpredmetno.

A naprej počasi: poznamo novinarje, celo v naši redakciji od tistih dob zlomljeni živijo, ki so jim grozili s sodnim pregonom, ko so v mediju izustili, da so nasprotniki obveznega cepljenja bedaki. Tako se še najbolj pogumnim med nami zatrese pero, ko se namenijo napisati nekaj o ošpicah, gripi, mumpsu, oslovskem kašlju, noricah, rdečkah in podobnih nadlogah. Nekatere med njimi so nas v rani mladosti vsaj za kak teden rešile pred duhamornim spoznavanjem narave in družbe. Bile so neprijetne, že res; a veliko manj nevarne, kot če je na poniju popustila zavora oziroma je sosedov pes našel luknjo v ograji.

Bolj po akademsko: debata o koristnosti ali zločinskosti cepljenja je razdelila Slovence. Pri narodu, ki komaj čaka, kaj ga bo razdelilo, ni preklanost na dvoje nič novega; a da nas razdvajajo bratomorna vojna, ljubezen do vijoličaste in zelene, strankarska pripadnost in podobne težke teme, človek še razume ... Da nas usodno razdvoji nekakšen bacil, pa težko.

Dilema je obsežna; nasprotniki cepljenja poudarjajo, da ne gre za nasprotovanju cepljenju per se; to ima menda strašne stranske pojave, najhujši med njimi je avtizem. Pri nasprotovanju obveznemu cepljenju da gre v prvi vrsti za svobodo do izbire. Še več, za svobodo do izbire staršev v zvezi z zdravjem svojega otroka ... Svoboda do izbire pa je v demokratični in napredni družbi besedna zveza, iz katere se ne gre norčevati. Tudi iz pravice staršev nad usodo njihovih potomcev se ne gre norčevati ...

Pri ošpicah je problem le ta, da svoboda do izbire pomeni nesvobodo za obolele. Kot povedo zdravniki: če se precepljenost populacije zaradi svobode do izbire zmanjša pod določen odstotek, se na račun te svobode poveča verjetnost za obolelost. Nesvoboda večine na račun svobode manjšine je prav tako priljubljena intelektualno-demokratična krilatica, a ko gre za javno oziroma osebno zdravje, postane akademska debata ambicioznih dijakov brezpredmetna.

Podobno situacijo smo imeli pred leti s kajenjem na javnih prostorih. Svoboda kajenja oziroma svoboda do tobačne izbire je pomenila pasivno kajenje večine in, še pomnite tovariši, zakon, ki je zadevo ukinil, je bil sprejet kot pogodba s hudičem. Danes je drakonska protikadilska zakonodaja nekaj najbolj naravnega pod Soncem in velja za zdravstveno in tudi civilizacijsko primerno.

V nedemokratičnih časih, ko so cepili ljudstvo vsevprek, da ne govorimo o koktajlih, ki smo jih prejeli naborniki v JLA, svobode izbire seveda ni bilo. Je pa bilo odgovornim takrat z javnim zdravjem lažje upravljati. Ali je bilo zaradi tega avtistov kaj več kot danes, presega hujskaško naturo tega skromnega prispevka. Predvsem pa je bilo obvezno cepljenje v preteklosti predstavljeno kot zmaga znanosti in humanosti, ne samo nad klicami bolezni, temveč tudi nad klicami zaostalosti in nazadnjaštva. Organizirano in obvezno cepljenje je pomenilo civilizacijo, nalezljive bolezni, ki so zdesetkale cele pokrajine, so pomenile tretji svet.

Da se je v ta aksiom, ob katerem so zrasle cele generacije, naselila kal dvoma, je ne le neverjetno, temveč za generacije, ki so grozo povojnega pomanjkanja preživele tudi na račun obsežnih cepljen, celo boleče. In proticepitveni argument o svobodni izbiri je zanje povsem brezpredmeten. Če že ne žaljiv.

Druga zanimiva smer, v katero se razvija cepitvena debata, pa je povezava cepljenja s pojavom generacije vsevedov. Vse sami renesančni umi, ki slikajo svoje sikstinske kapele v varnem zavetju medmrežja ... Da ima vsak izmed nas stališče o vsem, je obvezna oprema duha našega časa; a vztrajanje pri pravilnosti naših stališč ob še tako trdnih znanstvenih argumentih govori o postopnem ugašanju racionalne civilizacije.

Debata o obveznem cepljenju je v svoji osnovi povsem bizarna. Po mnenju avtorja tega prispevka sodobni starši otroka bolj zaznamujejo z izbiro čudaškega imena, kot ga zaznamuje teta z iglico ... A vsesplošna histerija govori o veliko hujšem scenariju. V dobro otrok dvomimo v temelje javnega zdravstva; šolskemu sistemu, v katerem delujejo bedak do bedaka, se je treba, če je le mogoče, izogniti; družbo, v kateri se gibljejo naši naraščajniki, je treba izbirati, okolje nadzorovati. Pravica do svobodne izbire, pod katere zastavo se pogumno borijo, to je treba priznati, nasprotniki obveznega cepljenja, je predvsem pravica staršev. Pravica otrok pa je samo v tem, da so njihovi potomci.

VIDEO
Dosti tekočine in vitamina C
Marko Radmilovič, Val 202
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Torek
# 11.01.2018 ob 10:39
Počasi se človek že sprijazni s tem, da so nekateri bistrejši od njega.
Pade sneg, večina stanovalcev bloka vzame lopato v roko in očisti parkirno mesto. Nekateri pač ne. Bodo že ostali, pa bom tam parkiral, menijo. Drugi ne kidajo, ker imajo boljši avto, ki mu sneg prija, čeprav ga tudi ti, če se le da, parkirajo na očiščeno, da si ne zmočijo salonarjev.
Enako je pri cepljenju. Eni razmišljajo, itak se bodo vsi drugi otroci cepili, drugi pa, moj otrok je kvalitetnejšo hrano in ima zato močnejši imunski sistem…
In prav tako kot kište na parkirnih mestih pozimi, 'zgledajo zapisi o nujnosti cepljenja.
Mislim , ko opazuješ vse te, podobne, pojave v družbi, se vprašaš, kaj je posameznikom, v resnici, bolj pomembno, otroci drugih ali njihovi avtomobili.
henrik.r
# 11.01.2018 ob 09:17
Končno so Zapisi nazaj. Upam, da Marko ne faše ošpic ali kaj podobnega.

Smaal Tokk bi lahko dodal novo kitico h komadu "Naši an vaši".
burut13
# 10.01.2018 ob 23:50
Bravo Marko, kot že velikokrat doslej, ampak ne vedno, ste zadeli bistvo. Predvsem z zadnjima dvema stavkoma.

Ne delajmo si utvar, niti eden od internetnih vsevednežev ne bo zaradi tega prispevka dal cepiti svojega otroka.

Bo pa imel ta prispevek nek drug, bolj pomemben vpliv: tisti, ki vemo, kaj je prav, bomo imeli več poguma to razložiti tistim, ki pod pretvezo skrbi za zdravje svojega otroka ogrožajo celotno populacijo, vključno s svojim otrokom. In mi jim bomo razložili na način, da bodo razumeli, kaj delajo narobe. Na praktičnih primerih, ki jih poznamo.

In če to prenesemo na celotno nacijo: naš problem je, da smo tiho. Vemo, da je nekaj narobe, pa smo vseeno tiho, ker se nočemo izpostavljati. Imamo skorumpiran zdravstveni sistem, zanič šolski in pravni sistem, pa še kakšen, ampak mi smo tiho. Še če se nam kdo urine v vrsto pred nas, smo raje tiho in potrpimo. Ampak to ni prav, moramo povedati, da se to ne dela. Ne rabimo revolucije, samo povedati moramo ljudem, kaj delajo narobe. Njim, ne sosedom. Njim v obraz. A je to res tako težko? Zakaj je to tako težko, če pa smo prepričani, da delajo narobe?
Marko Radmilovič
link
Zlatko nacionale
31
20. marec 2018 ob 17:03 Danes pa končno avtor tega besedila vsaj približno ve, o čem govori. Pred leti je namreč za zapisano v javnem mediju postal žrtev besa Zlatka gromovnika!
Več novic ...
Kolumne
link
Manchester City vroči favorit, da konča post angleških prvakov
42
10. avgust 2018 ob 12:00 Zadnjih devet prvakov angleškega nogometnega prvenstva je bilo neuspešnih pri branjenju svoje lovorike. Vsaj sodeč po stavnicah naj bi Manchester City vendarle prekinil črno serijo.
Več novic ...
Kazalo