Skrb, da bi vključitev v EU ogrožala slovensko kulturno identiteto, je odveč, saj že pogodba o Evropski uniji v 151. členu zapoveduje, da morajo ukrepi ustanov EU-ja spoštovati raznolikost kultur in kulturne posebnosti vsake od države članic. Že pred pristopom k EU-ju so bili slovenskim kulturno-umetniškim ustanovam na voljo nekateri kulturni programi EU-ja, danes pa je izbira še bogatejša.

Media Plus - za filmsko in televizijsko produkcijo
Omeniti velja program Media Plus, ki spodbuja razvoj kakovostnega evropskega filma in televizijske produkcije ter prispeva k obilnejši izmenjavi avdiovizualnih izdelkov med članicami najbolj razvite evropske zveze držav. Lani sta si s sredstvi Medie Plusa pomagala projekta Bizgeci in Estrelita.

Edinstveno možnost za predstavljanje kulture posamezne države nudi projekt Evropska prestolnica, ki ga je leta 1985 v življenje obudil sklep sveta ministrov. V letošnji kulturni prestolnici, irskem obmorskem mestecu Cork, Slovenija z razstavo Eye Try predstavlja cvet sodobnih domačih vizualnih ustvarjalcev.

Program Kultura 2000
Omeniti velja tudi program Kultura 2000, ki podpira kulturno sodelovanje in izmenjave med državami članicami, kar naj bi pripomoglo k ustvarjanju enotnega evropskega kulturnega prostora. Za sredstva - v letih 2000-2006 je za program namenjenih 240 milijonov evrov - se lahko potegujejo projekti, pri katerih sodelujejo umetniki iz najmanj treh držav, še posebej veliko možnosti pa imajo kandidati, ki se izkažejo z umetniškimi podvigi, ki se lotevajo aktualnih težav, so inovativni in na svojevrsten način odražajo kulturno raznolikost oziroma lokalne kulturne posebnosti dežel, iz katerih prihajajo njihovi izvajalci. Tako projekt, ki je bil sicer slovenskim umetnikom dostopen že pred polnopravnim članstvom Slovenije v EU-ju, pomaga pri uveljavljanju slovenskih umetnikov v nasičenem mednarodnem kulturnem prostoru in na tako tudi prispeva k predstavljanju slovenske kulturne identitete v tujini.

Od Sokrata do da Vincija
Velikega pomena sta tudi izobraževalna programa Socrates in Leonardo da Vinci, ki sta namenjena spodbujanju mednarodnih izmenjav študentov, dijakov, pedagoških delavcev in kulturnikov ter spodbujanju razvoja bolj kakovostnega izobraževalnega sistema, ki tudi odraslim nudi možnosti za dodatno izobraževanje.

Jeziki so naše bogastvo
Nenazadnje tudi zagotovilo, da imajo jeziki prav vseh držav članic status uradnega jezika, v katerega morajo biti prevedeni vsi dokumenti ustanov EU-ja, preprečuje, da bi se neodvisna slovenska kulturna identiteta razblinila v družbi z velikimi narodi, ki se lahko pohvalijo z veličastno zgodovino. V tem duhu je leta 2002 tudi svet sprejel resolucijo o jezikovni raznolikosti in učenju jezikov, ki priznava velik pomen ohranjanja prav vsakega od jezikov (tudi narečij) v državah članicah.