Po odprtju prireditve si je Bratuškova, ki je že prej s častno stražo garde Slovenske vojske položila venec pred kip Franceta Prešerna ob kranjskem gledališču, ogledala fotografsko razstavo Portreti Prešernovih nagrajencev 2014 in se sprehodila po prizorišču Prešernovega smnja. Foto: Vlada RS/STA
Po odprtju prireditve si je Bratuškova, ki je že prej s častno stražo garde Slovenske vojske položila venec pred kip Franceta Prešerna ob kranjskem gledališču, ogledala fotografsko razstavo Portreti Prešernovih nagrajencev 2014 in se sprehodila po prizorišču Prešernovega smnja. Foto: Vlada RS/STA

Kultura predstavlja največji civilizacijski dosežek, v katerem nastajajo estetske in moralne vrednote, ki dajejo našemu življenju pravi smisel. Tega doprinosa ne more nadomestiti nobena druga dejavnost.

Besede predsednice vlade Alenke Bratušek z odprtja 12. tradicionalnega Prešernovega smnja v Kranju, kjer je dodala, da se moramo prav teh vrednot spomniti tudi danes, pa naj bo to z recitacijami del velikih književnikov ali z dobrimi deli ljudi, ki dobro v srcu mislijo. Prav slednje je sedaj še posebej pomembno in potrebno, saj je letošnji kulturni praznik zaznamovala tudi naravna nesreča, je dejala Bratuškova, ki se je še enkrat zahvalila in poklonila vsem, ki pomagajo odpravljati posledice ledene ujme. Prebivalcem, ki jih je ujma prizadela, pa želi in zagotavlja, čimprejšnjo vrnitev v normalo življenje.

Močna razslojenost družbe v času Prešerna
Bratuškova je spomnila, da razmere, v katerih je ustvarjal Prešeren, niso bile enostavne. "Njegove pesnitve pričajo o močni razslojenosti takratne družbe. Prav to pa naj nam bo v opomin in nas naj utrdi v prepričanju, da moramo ostati socialna družba, v kateri so in bodo vsem omogočene enake pravice in enake možnosti," je poudarila. Kot je zagotovila, se je temu cilju zavezala tudi njena vlada. Ob tem pa si je še zaželela, kot je zapisal že Prešeren: "De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod Slovenšne cele!"

Premierka se je ob tej priložnosti zahvalila tudi vsem kulturnikom, ki vsak na svoj način prispevajo kamenček v kulturni mozaik naroda. "Kultura predstavlja največji civilizacijski dosežek, v katerem nastajajo estetske in moralne vrednote, ki dajejo našemu življenju pravi smisel. Tega doprinosa ne more nadomestiti nobena druga dejavnost," je izpostavila.

Nostalgično na kranjskih ulicah
V Kranju nostalgijo iz Prešernovih časov tudi letos na kulturni praznik obujajo s kulturnim programom, festivalom lajnarjev, predstavitvijo oblačil iz 19. stoletja, vožnjo s kočijami, ponudbo domače obrti na več kot 100 stojnicah, sejmom starin in tradicionalnimi recitacijami Prešernovih pesmi. Obiskovalci lahko natisnejo cenzurirano Zdravljico, si ogledajo predstavitev starih obrti in poizkusijo jedi, ob katerih so uživali tudi v času Prešerna.

V Zavodu za turizem Kranj, ki organizira Prešernov smenj, so pričakovali okrog 20.000 obiskovalcev, toda zaradi slabega vremena bi bil lahko obisk nekoliko slabši. Navkljub dežju so sicer že dopoldne ulice kranjskega mestnega jedra preplavili številni obiskovalci. Zavod za turizem Kranj tradicionalno prireditev soustvarja s številnimi folklornimi skupinami in kulturnimi društvi iz vse Slovenije ter z Gorenjskim muzejem, Mestno knjižnico Kranj, Prešernovim gledališčem in drugimi skrbniki etnološke dediščine.

Kultura predstavlja največji civilizacijski dosežek, v katerem nastajajo estetske in moralne vrednote, ki dajejo našemu življenju pravi smisel. Tega doprinosa ne more nadomestiti nobena druga dejavnost.