Stroški gradnje sprejemne stavbe berlinskega Muzejskega otoka so se s prvotno načrtovanih 71 milijonov povzpeli na kar 134 milijonov evrov. Foto: EPA
Stroški gradnje sprejemne stavbe berlinskega Muzejskega otoka so se s prvotno načrtovanih 71 milijonov povzpeli na kar 134 milijonov evrov. Foto: EPA

Na prireditvi je nemška ministrica za gradnjo Barbara Hendricks iz vrst SPD-ja zamude in dodatne stroške tega projekta označila za "vse prej kot prijetne". Kjer danes stoji sprejemna stavba, skozi katero se bo dostopalo do vseh petih muzejev Muzejskega otoka (Novi in Stari muzej, Pergamonov muzej, Bode muzej in Stara nacionalna galerija), je namreč več let zevalo gradbišče, ki so ga nekateri označili za najbolj sramotno točko nemške prestolnice.

Skoraj podvojeni stroški gradnje
Stavbo, poimenovano James-Simon-Galerie, naj bi za javnost odprli že leta 2013, zdaj pa se njeno odprtje načrtuje za leto 2018. Stroški gradnje pa so se s prvotno načrtovanih 71 milijonov povzpeli na kar 134 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Vrata na berlinski otok zakladov"
Po besedah Hermanna Parzingerja, predsednika pruskega sklada za kulturno dediščino, ki je pristojen za teh pet muzejev, je dotična stavba Muzejski otok ponesla v 21. stoletje. Nemška pooblaščenka za kulturo Monika Grütters (CDU) pa je objekt, ki ga je zasnoval britanski zvezdniški arhitekt David Chipperfield v sodelovanju z Alexandrom Schwarzem, opisala kot "vrata na berlinski otok zakladov". Chipperfield, ki je spektakularno obnovil tudi sosednji Novi muzej, pa je izpostavil: "James-Simon-Galerie ni le stavba, temveč tudi javni prostor v mestu."

Stavba, ki nosi ime po berlinskem umetniškem mecenu Jamesu Simonu (1851-1932), bo torej služila kot sprejemnica za vseh pet muzejev, saj bodo tam prodaja vstopnic, kavarna, garderoba in muzejska trgovina. Pod njeno streho pa bosta tudi avditorij in razstavni prostor.

Združitev zahodnih in vzhodnih zbirk na otoku
S ponovno združitvijo Nemčije leta 1989 je nastopila edinstvena priložnost tudi za ponovno združitev zbirk, ki so bile razdeljene na Vzhod in Zahod. Desetletje pozneje je Unesco berlinski Muzejski otok uvrstil na seznam krajev svetovne kulturne dediščine, svet pruskega sklada za kulturno dediščino pa je pripravil načrt za obnovo stavb in sodobni razvoj celotne muzejske površine otoka na reki Spree.