Pismenost opredeljujemo kot sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Foto: EPA
Pismenost opredeljujemo kot sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Foto: EPA
Od današnjega svetovnega dneva pismenosti pa do 8. oktobra poteka prvi Nacionalni mesec skupnega branja. S številnimi podporniki ga pripravljajo organizacije, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo, s ciljem dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost med Slovenci. Foto: BoBo

Na ta zapis se je med drugim v svoji poslanici ob dnevu pismenosti navezala generalna direktorica Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Audrey Azoulay. Ob tem je zapisala, da je torej pismenost prvi korak k svobodi, k osvoboditvi iz družbenih in ekonomskih omejitev.

Unesco in Mednarodno bralno društvo sta 8. september v letu 1966 razglasila za svetovni dan pismenosti, ki opozarja, da je kljub razvoju stopnja pismenosti v številnih državah sveta še vedno izrazito nizka. Sicer pa je pismenost opredeljena kot sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil.

Je popolnoma pismen svet uresničljiv?
Letošnji svetovni dan pismenosti je osredotočen na nove pristope v izobraževanju. Azoulayeva je tako zapisala tudi, da le poglobljeno razumevanje izobraževanja omogoča "primeren odziv na svet, za katerega se zdi, da sam sebe vsak dan na novo odkriva". Vse iz sveta izobraževanja poziva, naj se zganejo, "da bi zamisel o popolnoma pismenem svetu postala resničnejša".

Svetovni dan pismenosti bodo po svetu zaznamovali s številnimi dogodki, v Sloveniji se bo začel prvi Nacionalni mesec skupnega branja.

Pismenost je obenem predpogoj za osebni in družbeni razvoj, zmanjšuje revščino in neenakost, ustvarja bogastvo in pomaga izkoreninjati težave s prehranjevanjem in javnim zdravjem. Po navedbah Audrey Azulay je v zadnjih letih v vseh območjih sveta prišlo do velikega napredka. Na milijone moških in žensk se je s širokim gibanjem za pismenost in demokratizacijo dostopanja do izobrazbe vzpelo iz nevednosti in odvisnosti. Še vedno pa svet, v katerem bi vsakdo imel osnovno znanje, ostaja le želja.

Kaj pravijo številke o stanju po svetu?
"Danes po svetu več kot 260 milijonov otrok in mladostnikov ni vključenih v šole. Šest od desetih otrok in mladostnikov, okoli 670 milijonov, ne doseže minimalnih spretnosti pismenosti in računanja; 750 milijonov mladih in odraslih še vedno ne zna brati in pisati – od tega sta dve tretjini žensk. Ta ogrožajoči primanjkljaj vodi v resnično izključevanje iz družbe in ustvarja spiralo družbenih in spolnih neenakosti," še beremo v letošnji poslanici.

Vse hitrejše spreminjanje sveta zaradi pospešenega napredka v tehnologiji pa danes predstavlja nov in dodaten izziv. Posledično tradicionalna pismenost in sposobnost računanja ne zadostujeta več ter so vse nujnejše nove spretnosti – tudi tiste, povezane z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.