Več naših sogovornikov na letošnjem Liffu priporoča film Klavnica filipinskega režiserja Brillante Mendoza, po mnenju Mateje Valentinčič tudi najbolj vročega avtorja tokratnega programa. Foto: Liffe
Več naših sogovornikov na letošnjem Liffu priporoča film Klavnica filipinskega režiserja Brillante Mendoza, po mnenju Mateje Valentinčič tudi najbolj vročega avtorja tokratnega programa. Foto: Liffe
Oča
V izborih kritikov se večkrat ponovi tudi film Oča, s katerim se je režiser Vlado Škafar predstavljal tudi v Benetkah, na Festivalu slovenskega filma pa je prejel dve nagradi - za fotografijo (Marko Brdar) in posebne dosežke (Sandi Šalamon). Foto: Filmski sklad RS
Los Angeles
Los Angeles skozi film, dokumentarni videoesej, ki duhovito, poetično in pronicljivo raziskuje prikazovanje 'mesta angelov' na filmu. Ali kot pravi Simon Popek - kako sta Hollywood oziroma filmska industrija skozi zgodovino reprezentirala L.A., 'največkrat posneto mesto na svetu'. Foto: Liffe
Zakopan
Zakopan ali, kot pravi Marcel Štefančič jr.: 'Američan obtiči v iraški krsti - in ne more ven!' Američan je Ryan Reynolds, v krsto pa ga je 'zaprl' režiser Rodrigo Cortés. Foto: Liffe
Čudovito
Javier Bardem je na Liffu letos navzoč v melodrami Alejandra Gonzaleza Inarrituja, ki o filmu pravi: 'Ču do vi to je vse tisto, česar še nisem storil: linearna zgodba, ki jo poganja en sam lik. Želel sem upodobiti preprosti izraz nekega zapletenega obstoja. Nekako Ču do vi to znova govori o temi, ki me obseda že vse osebno in poklicno življenje: gre za očetovstvo – za strah pred izgubo očeta, o očetovski vlogi in tistem trenutku, ko se začneš spreminjati v lastnega očeta in se tvoji otroci spreminjajo vate. Gre za izgubo – saj na koncu postanemo tudi tisto, kar smo izgubili. Gre za isto temo, a z drugačnega gledišča. Tu sem želel razbiti iluzije in razkriti resnico z nedvomnim učinkom intimnosti.' Foto: Liffe
Aurora
Ogledati si je vredno tudi Auroro, kriminalno srhljivko po romunsko, torej počasno, statično, prešito z nenavadnimi dialogi in pobliski črnega humorja ter okronana s silovitim sklepnim obratom.
Tiha hiša
Marcel Štefančič jr. med drugim priporoča urugvajski film Tiha hiša, ki ga je Gustavo Hernandez posnel po resnični zgodbi, ki se je v poznih 60. letih zgodila v majhni urugvajski vasi. Režiser je izkoristil prednosti kamere in v enem samem kadru brez rezov posnel psihološko srhljivko o Lauri, ki si 73 minut prizadeva zapustiti hišo, v kateri se skriva grozljiva skrivnost. Foto: Liffe

Spet je tu november, mesec, v katerem pravi filmoljubci pozabijo na sivino, kislo vreme in drastično upadajoče stopinje, saj imajo misli zaposlene predvsem s filmi še ene izdaje Liffa. Ta je še vedno edina platforma, ki daje vsako leto sistematično vpogled v najboljše filmske dosežke zadnjega leta ali dveh, je prepričana Mateja Valentinčič. "In ne le to. Liffe s tem, ko gledalcem omogoča videti množico različnih avtorskih filmov, ki se po tematski in slogovni drznosti bistveno razlikuje od mainstreamovske konfekcije v multipleksih, razširja njihovo estetsko in družbeno zavest," še razmišlja filmska poznavalka na TV Slovenija.

Filmski kritik Igor Harb meni, da se letošnji Liffe drži kakovost izbranih filmov na isti ravni, kar je ob splošnem padcu kakovosti filmov v kinematografih v zadnjem letu vsekakor pohvalno. "Izbor je pester in posamezne kategorije zelo dobro zastopane, medtem ko bi geografska porazdelitev lahko bila še nekoliko bolj raznolika in vključevala več južnoameriške ter skandinavske kinematografije," še meni Harb.
Predprodaja vstopnic se je že davno začela in skrajen čas je za dokončen izbor. Za lažjo orientacijo smo povprašali nekaj filmskih poznavalcev oziroma recenzentov, da nam zaupajo pet naslovov, za katere menijo, da jih letos ne gre izpustiti.
Simon Popek:
Simon Popek, sicer tudi programski direktor festivala, pravi, da gledalce vedno v prvi meri vabi v tekmovalno sekcijo Perspektive, kjer predstavljajo mlade in neuveljavljene avtorje, prihodnost filma. V svojem izboru pa je opozoril na manj znane in razvpite filme, za katere meni, da jih je absolutno vredno videti.

Los Angeles na filmu (Thom Andersen)
Kako sta Holivud oz. filmska industrija skozi zgodovino reprezentirala L.A., »največkrat posneto mesto na svetu«.
Klavnica (Brillante Mendoza)
Vrhunska psihološka drama, posneta v realnem času.
Simbol (Hitoshi Matsumoto)
Japonska ekstravaganca, ki je ni mogoče opisati, treba jo je videti.
V senci (Thomas Arslan)
Novi nemški film ali kako posneti minimalistični melvillovski krimič.
Notranji mir (Christian Petzold)
Novi nemški film ali kako posneti radikalen politični triler.

Marcel Štefančič, jr.:
Filmski kritik in TV-voditelj Marcel Štefančič Jr. se ni mogel omejiti na pet filmov in po abecednem redu nanizal kar petnajst naslovov.

Aurora (Cristi Puiu)
Vpliv kapitalizma na postkomunistično Romunijo.
Gosenica (Koji Wakamatsu)
Zadnji tango japonskega vojaka brez rok in nog.
Hadewijch (Bruno Dumont)
Samostan ni za ljudi, ki preveč verjamejo.
Klavnica (Brillante Mendoza)
Ko se na Filipinih znoči, se res zmrači.
Libanon (Samuel Maoz)
Bližnji vzhod skozi oči izraelskega tanka.

Mammuth (Benoît Delépine & Gustave de Kervern)
Francoski Hlapec Jernej.
Mrtvec (Christian Petzold)
Tako dober TV-triler, da je postal festivalski hit.
Namišljene ljubezni (Xavier Dolan)
Resnica Truffautove klasike Jules in Jim.
Na sledi očetu (Debra Granik)
Tretji svet Združenih držav Amerike.
Oča (Vlado Škafar)
Oče in sin stopita dvakrat v isto reko.
Perzijske rokerske mačke (Bahman Ghobadi)
Rokenrol brez seksa in drog.
Proti severu (Rigoberto Perezcano)
Mehiški delavski razred leti v raj.
Stric Boonnmee se spominja (Apichatpong Weerasethakul)
Tajska himna vsem prejšnjim življenjem.
Tiha hiša (Gustavo Hernandez)
Punca ne more iz hiše. Posneto v enem 'shotu'!
Zakopan (Rodrigo Cortés)
Američan obtiči v iraški krsti - in ne more ven!

Mateja Valentinčič:
Kot najbolj vročega avtorja Mateja Valentinčič letos priporoča Filipinca Brillanteja Mendozo, sama pa ne bo zamudila spodnjih naslovov:
Babica (Brillante Mendoza)
… in njegova celotna retrospektiva
Še eno leto (Mike Leigh)
Aurora (Cristi Puiu)
Torek, po božiču (Radu Muntean)
Oča (Vlado Škafar)
Med dokumentarnimi filmi pa po mnenju Valentinčičeve ne gre spregledati kritičnega italijanskega dokumentarca Draquila režiserke Sabine Guzzanti.

Igor Harb:
Izbor najbolj pričakovanih filmov na Liffu je po izboru kritika Igorja Harba nekoliko bolj "ekstravagantno" obarvan, saj je to že vsa leta njegova najljubša kategorija. Precej pa pričakuje tudi od sklopa Simfonije velemest.
Ženska, pištola in špagetarija (Zhang Yimou)
Režiser Heroja in Hiše letečih bodal se je lotil predelave filma bratov Coen. A je treba še kaj dodati? Da: noodle shop ni špagetarija, ampak naj bo.

Zakopan (Rodrigo Cortés)
Ryan Reynolds ne slovi kot dober igralec. A zakopan v krsti s svetilko in prenosnim telefonom mu je dejansko uspelo navdušiti kritike na številnih festivalih. Pa 'dajmo še mi pogledat'.

Več nas bo, prej bomo na cilju (Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša)
Skupni projekt vseh Janezov Janš (z izjemo politika) vsekakor obljublja precej. Pred leti je eden izmed njih na LIFFu, takrat še kot Davide Grassi predstavil zelo zanimiv koncept filma z volitvami gledalcev o nadaljevanju razpleta.

Ču do vi to (Alejandro González Iñárritu)
Tri besede: Alejandro González Iñárritu.

Los Angeles skozi film (Thom Andersen)
Kot ljubitelja filma me zanima celoten proces ustvarjanja in ozadja. In Los Angeles jih ima zares veliko.

Ana Jurc:
MMC-jeva recenzentka Ana Jurc Liffe jemlje kot priložnost za širjenje svojih filmskih obzorij, zato poskuša svoj filmski urnik sestaviti zunaj meja Predpremier. Razen seveda, če je po sredi film s Javierom Bardemom, za povrhu pa še v režiji nenadkriljivega Iñárrituja.

Tiha hiša (Gustavo Hernandez)
Podočnik (Yorgos Lanthimos)
Jerichow (Christian Petzold)
Klavnica (Brillante Mendoza )
Skrivnost njihovih oči (Juan Jose Campanella)