Nadja Tolokonikova in Maša Aljokina sta v zadnjih tednih zelo zaposleni: obiskali sta filmska festivala v Rotterdamu (tam je nastala fotografija) in Berlinu. Foto: EPA
Nadja Tolokonikova in Maša Aljokina sta v zadnjih tednih zelo zaposleni: obiskali sta filmska festivala v Rotterdamu (tam je nastala fotografija) in Berlinu. Foto: EPA
Prizor iz Moskve pred skoraj točno letom dni: Aljokina in Tolokonikova z možem Pjotrom Verzilovom so organizirali akcijo v podporo aktivistom, ki so maja 2012 protestirali proti Putinovi politiki in bili izdatno kaznovani. Foto: EPA

u objavil svojo prvo pesem v angleščini, ki ga spremlja provokativen video.

V pesmi z naslovom I Can't Breathe sta najvidnejša obraza skupine Nadja Tolokonikova in Maša Aljokina oblečeni v modri uniformi posebnih enot ruske policije za izgrede in ležita v grobu, medtem ko ju počasi živi zakopavajo.

Članici kolektiva, iz katerega so ju lani zaradi notranjih trenj na kratko izključili (očitali so jima, da v medijski pozornosti preveč uživata), sta pesem napisali po tem, ko sta se decembra lani pridružili protestom na ulicah New Yorka po smrti temnopoltega Erica Garnerja zaradi nasilja newyorške policije na Staten Islandu. Posvečata jo Garnerju in "vsem, ki trpijo zaradi državne strahovlade - so ubiti, zadavljeni ali pogubljeni zaradi vojnega in policijskega nasilja - političnim zapornikom in tistim na ulicah, ki se borijo za spremembe".

Pesem, ki sta jo napisali in posneli v eni sami newyorški noči, video pa je bil pozneje posnet v Rusiji, prav tako v enem samem poskusu, je hkrati močan protest proti politični situaciji v Rusiji in Putinovi krvavi vojni v Ukrajini, z videom sta želeli opozoriti na nočne pokope stotin ruskih vojakov, ki so padli v spopadih. Kot trdijo Pussy Riot, družine padlih nikoli ne izvejo, kako in kje so njihovi sinovi, možje in bratje padli, saj naj bi bilo širjenje takšnih informacij prepovedano. Kremelj namreč uradno zanika, da se njihova vojska sploh bojuje na vzhodu Ukrajine.

Kot ve tako rekoč ves svet, sta Nadja in Maša skoraj dve leti preživeli za zapahi, potem ko sta na začetku leta 2012 izvedli protiputinovsko "pankovsko molitev" v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika. Obsojeni sta bili huliganstva in spodbujanja verskega sovraštva.

"Temna in urbana industrijska balada"
Kot sta v še svežem prispevku, objavljenem v Guardianu, zapisali provokatorki, gre za pesem, ki je žanrsko precej drugačna od njunega siceršnjega dela, za "industrijsko balado, temno in urbano". Ritem in beat pesmi naj bi bila metafora za srčni utrip, "utrip srca, preden se ustavi". "Odsotnost naših običajnih agresivnih punkovskih vokalov v tej pesmi je reakcija na to tragedijo," dodajata.

Kot pravita aktivistki, se je Rusija v zadnjem letu "resno spremenila": začela se je krvava vojna v Ukrajini, sestreljeno je bilo civilno letalo, na katerem je bilo na stotine ljudi z vsega sveta, ki nesreče niso preživeli. Zato so se spremenili tudi načrti Pussy Riot in umetniška usmeritev: "Naše prejšnje ideje niso naslavljale tega, kar se dogaja v Ukrajini, spoznale smo, da se bo Rusija živa zakopala v odnosu do preostalega sveta. Dela samomor. Vsak dan. Zato je pesem I Can't Breathe o nas in tudi naši državi. O Rusiji."

Ruski državni mediji so Pussy Riot zelo nenaklonjeni, zato se Nadja in Maša zavedata: "S tem, ko sva se zakopali, sva uresničili želje številnih."