Chinua Achebe, nigerijski pisatelj, novinar in urednik, se je rodil leta 1930 v Ogidi. Po študiju je delal kot novinar in urednik za nigerijski državni radio. Med nigerijsko državljansko vojno 1967-70 je delal za Biafro, nato poučeval na univerzah v Kanadi, ZDA in Nigeriji. Foto: Reuters
Chinua Achebe, nigerijski pisatelj, novinar in urednik, se je rodil leta 1930 v Ogidi. Po študiju je delal kot novinar in urednik za nigerijski državni radio. Med nigerijsko državljansko vojno 1967-70 je delal za Biafro, nato poučeval na univerzah v Kanadi, ZDA in Nigeriji. Foto: Reuters
Leta 1990 je Achebe doživel hudo prometno nesrečo, ki ga je priklenila na invalidski voziček, o čemer sicer v novi knjigi ne govori, čeprav priznava pomembnost tako osebne kot narodove zgodbe. Foto: Reuters

Več kot petdeset let nazaj je nigerijski pisatelj Achebe napisal roman Okonkwo (naslov izvirnika se glasi Things Fall Apart), v katerem opisuje nasprotja med kulturo domorodcev in kulturo, ki so jo s seboj prinesli britanski kolonizatorji v 17. stoletju. Pravzaprav je to prvi roman, ki se tovrstne teme in kolonializma na splošno loteva iz perspektive domorodca. V angleškem jeziku napisan roman je bil preveden v 50 jezikov, do zdaj pa so prodali 8 milijonov izvodov.

Dolga leta molka
Prvencu so sledili romani Nič več sproščeno (No Longer at Ease), ki satirično opisuje čas pred osamosvojitvijo Nigerije, Božja puščica (Arrow of God) iz leta 1964 in Človek iz ljudstva (A Man of the People) iz leta 1966, ki raziskuje zlorabo oblasti. V Mravljiščih v savani (Anthills of the Savannah) iz leta 1987 pa se pisatelj sprašuje tudi o vlogi pisatelja v družbi in njegovi odgovornosti za spreminjanje sveta. Vojno je opisal v pesmih iz zbirke Pazi, brat po duši (Beware, Soul Brother) iz leta 1971 in v nekaterih kratkih zgodbah iz zbirke Dekleta v vojni (Girls at War) iz leta 1972.

Po več kot 20 letih molka pa na knjižne police prihaja nova knjiga Chinueja Achebeja The Education of a British-Protected Child (Izobrazba otroka pod britanskim varstvom), ki je pravzaprav zbirka esejev, ki na nekako povezujejo pisateljevo literarno dejavnost.

Sam pisatelj pravi, da na prvo mesto pri pisateljskem delu ne postavlja števila napisanih knjig, ampak tisto, o čemer govorijo. "Pišem počasneje in toliko previdneje," pravi 78-letni Nigerijec. "Po mojem mnenju mora fiktivna literatura doseči določeno mero resnice. To sem se naučil med procesom pisanja. Včasih je resnica fikcije celo globlja od resnice novinarstva."

Vrnitev v otroštvo
Nova zbirka esejev se začenja s pisateljevim razmišljanjem o lastnem otroštvu; odraščal je pod britanskimi kolonialnimi pravili. Achebe se spominja, kako je kot deček bral angleške zgodbe in obenem poslušal stare ljudske pripovedke afriškega izročila. Prav prvenec Okonkwo bralcu želi predstaviti to dvojnost. "Zgodba mojega ljudstva ni taka, kot so jo opisovali britanski avanturisti v svojih potopisih in romantiziranih knjigah, kjer je beli človek večni zmagovalec." Nova knjiga pa se v večji meri dotika Achebejevega življenja, čeprav pisatelj ne omenja niti avtomobilske nesreče, ki ga je priklenila na voziček.