Michel Houellebecq je kontroverzni francoski pisatelj, filmar in pesnik, ki skoraj z vsakim novim delom razdeli kritike na tiste, ki ga imajo za mojstra literarne provokacije, in na tiste, ki ga označujejo za avtorja, ki uporablja cenene prijeme za doseganje šokantnosti. Trenutno živi in ustvarja na Irskem. Foto: EPA
Michel Houellebecq je kontroverzni francoski pisatelj, filmar in pesnik, ki skoraj z vsakim novim delom razdeli kritike na tiste, ki ga imajo za mojstra literarne provokacije, in na tiste, ki ga označujejo za avtorja, ki uporablja cenene prijeme za doseganje šokantnosti. Trenutno živi in ustvarja na Irskem. Foto: EPA

Francoski "književni car" Bernard Pivot trdi, da je nova knjiga Houellebecqa La carte et le territoire (Zemljevid in teritorij) mojstrovina. Sodba "kralju branja", kot v Franciji pravijo Pivotu, ni šla zlahka iz ust. Ni nujno, pravi, da je nekomu delo všeč, kot mu je všeč čokolada, pa da je to vendarle mojstrovina, vredna spoštovanja.

Natančno k delom takšne vrste menda sodi Houellebecqov zadnji roman, ki je v Franciji izšel v začetku septembra. Houellebecq v njem plete zgodbo o umetniku Jedu Martinu, ki si zaželi, da bi besedilo za njegov razstavni katalog napisal "slaven, svetovno znan pisatelj", pri čemer ima v mislih Michela Houellebecqa.

Martin je podoben Houellebecqu: samohodec, cinik in ne vedno zelo prijazen. V svojih delih, najprej kot fotograf, nato kot slikar, kritizira današnjo družbo, diktat potrošništva, premoč denarja, ponavljajoče se konvencije in tradicije. Zgodba na koncu zavije v območje psihološke srhljivke in močnih avtobiografskih potez.

Škandal: škandala sploh ni
Houellebecqu je prvič uspelo napisati roman, ki je naletel na skoraj enotne hvalnice. Opisujejo ga kot mojstrovino, popolno knjigo z veliko literarno globino. Takšne hvalnice niso običajne za tega pisatelja, nekdanjega inženirja in informatika, ki kot "enfant terrible" francoske književne scene nenehno dviga prah.

V novi knjigi se pisatelj ne kaže niti kot rasist niti kot sovražnik žensk, reakcionar ali sovražnik islama, kar je skrajno začudilo francoske medije - nekatere pa celo razočaralo. Dnevnik Le Parisien v romanu zaman išče nekdanjega provokatorja, Liberation pa škandal vidi že v tem, da škandala sploh ni.

Nekateri pa ugibajo, ali se za nepričakovanima pisateljevim in založnikovim zasukom ne skriva morda čisto profana želja, da bi se avtor končno uvrstil med izbrance, ki se lahko ponašajo z najvišjo francosko književno nagrado, Goncourtovo nagrado.

Nedavni očitek o domnevnem plagiatu pisatelju, ki je leta 1994 zaslovel s prvencem Razširitev področja boja, je bil bolj ali manj muha enodnevnica. Spletni časopis Slate.fr skuša dokazati, da je nekaj odstavkov snel s spleta, predvsem iz enciklopedije, ne da bi navedel vir. Obtožbo je Houellebecq označil za "smešno", literarni svet je ta odgovor zadovoljil. Pot do Goncourtove nagrade se zdi odprta.

Roman Zemljevid in teritorij so natisnili že v 190.000 izvodih, na lestvici 20 najbolje prodajanih knjig v Franciji prejšnjega lega tedna se je povzpel na peto mesto. Houellebecq je napisal tudi romane Osnovni delci, Platforma in Možnost otoka. Vse imamo tudi v slovenskem prevodu.