Mark Okoth Obama Ndesandjo, ki ga z Barackom Obamo veže isti (že pokojni) oče, se od lanskega leta, ko se je v medijih pojavila vest, da že sedem let živi v Šendženu (na jugu Kitajske), v javnosti ni pojavljal pogosto. Njegov prvi odmevnejši javni nastop, predstavitev literarnega prvenca, se je zgodil manj kot dva tedna pred prvim obiskom sedanjega ameriškega predsednika na Kitajskem.

Izkušnja, ki te zaznamuje za vse življenje
Ndesandjo poudarja, da knjiga Nairobi to Shenzhen (Od Nairobija do Šendžena) sicer spada v leposlovje, da pa jo je pred desetimi leti začel pisati kot avtobiografijo in da se v njej "zrcali veliko izkušenj /njegovega/ odraščanja v Keniji" - vključno s težavnim odnosom z očetom. "Moja mama je za očeta govorila, da je briljanten človek, a družabno neprilagojen," je med drugim povedal na tiskovni konferenci. In še: "Spomnim se, kako sem kot otrok poslušal krike; slišal sem materino bolečino." Njegova mama Ruth, Američanka, je bila tretja žena njegovega očeta. "Dolga leta sem imel zaradi tega, kar sem videl prestajati svojo mamo, zelo debelo kožo," je prepričan Ndesandjo, ki je na prvi pogled bolj malo podoben slavnejšemu polbratu.

Protagonist romana Od Nairobija do Šendžena je David, ki se po napadu na New York 11. septembra 2001 zaradi "rastoče ljubezni do kitajske lepotice in male sirote" preseli na Kitajsko. V tem je seveda vzporednica s pisateljevim življenjem - tudi sam je poročen s Kitajko in se ukvarja z dobrodelno pomočjo osirotelim otrokom.

"Neskončno ponosen" na brata
Glede teme, ki seveda ljudi najbolj zanima, odnosa z Barackom Obamo, je bil Ndesandjo na tiskovni konferenci redkobeseden; povedal je le, da sta v stikih in da bo več o njunem skupnem ozadju povedal v avtobiografiji (za katero pa še ni našel založnika). "V sorodu sva in jaz imam rad svojo družino," pravi Ndesandjo, ki ima rad tudi kaligrafijo, kitajske literarne klasike in klavir. "Na svojega brata Baracka sem bil neskončno ponosen," je njegov komentar na to, da je v sorodu z ameriškim predsednikom.

Na srečanju z novinarji je sprejel samo pet vprašanj, ki jih je naključno izžrebal iz škatle, ter se izgnil vsaki omembi politike in ameriško-kitajskih odnosov, je pa pripomnil, da bi se Američani lahko česa naučili od kitajske kulture in tesnih družinskih vezi, ki jih gojijo.