Žiriji, ki podeljuje Delovo nagrado za roman leta, predseduje komparativist in profesor Tone Smolej. Tokrat so izbrali romane In ljubezen tudi Draga Jančarja, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša, Starec in jaz Sarivala Sosiča ter Sveti boj Vlada Žabota.

Trije povratniki in en prvenec
V preteklih letih so kresnika že dobili Kardoš, Žabot in Jančar - zadnji je bil s kresnikom doslej nagrajen že trikrat. Prvič je slavil leta 1999 z romanom Zvenenje v glavi, leta 2001 je dobil kresnika za roman Katarina, pav in jezuit, leta 2011 pa za roman To noč sem jo videl. Med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 s Posmehljivim poželenjem in leta 2009 z Drevesom brez imena, med deseterico nominiranih je bil še leta 2007 z romanom Graditelj.

Štefan Kardoš je na Rožniku slavil leta 2008 z romanom Rizling polka, med finalisti je bil kot soavtor romana Sekstant leta 2003, leta 2011 z romanom Pobočje sončnega griča in 2016 z Vetrom in odmevom.

Vlado Žabot, ki si je nagrado kresnik pred skoraj tremi desetletji zamislil, je kresnika dobil leta 1997 za roman Volčje noči, med nominiranci je bil leta 1995 z romanom Pastorala, 2004 s Sukubom in leta 2011 z romanom Ljudstvo lunja.

Med nominiranimi deli je tudi prvenec, in sicer roman Sarivala Sosiča.

Florjan Lipuš, najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem, je bil leta 1992 med petimi nominiranci za nagrado kresnik z romanom Srčne pege, leta 1996 z romanom Stesnitev, 2004 z romanom Boštjanov let.

Sprva v boj kar 172 izvirnih del
Letos so presojali o rekordnem številu romanov. Na seznamu, ki ga kresnikovi žiriji po tradiciji pripravijo na oddelku za slovensko bibliografijo Narodne in univerzitetne knjižnice, je bilo letos namreč na začetku kar 172 izvirnih del z lansko letnico izida. V igri za nagrado so ostale le še tri knjige mariborske založbe Litera in dve knjigi ljubljanske Beletrine.

Lani je kresnika prejel Goran Vojnović za roman Figa, letošnjega zmagovalca pa bodo tradicionalno razglasili na kresni večer, torej 23. junija.