Portret Mire Pitnar Ivane Kobilce je eden izmed portretov v zadržani, umirjeni barvitosti brez dramatičnih poudarkov, ki jih je slikarka ustvarila v Berlinu. Nečakinja Mira Pintar je bila prav tako slikarka, ki se je nekaj časa učila pri svoji teti, nato pa v Jakopičevi slikarski šoli. Ta portret je nastal leta 1913. Foto: Naordna galerija
Portret Mire Pitnar Ivane Kobilce je eden izmed portretov v zadržani, umirjeni barvitosti brez dramatičnih poudarkov, ki jih je slikarka ustvarila v Berlinu. Nečakinja Mira Pintar je bila prav tako slikarka, ki se je nekaj časa učila pri svoji teti, nato pa v Jakopičevi slikarski šoli. Ta portret je nastal leta 1913. Foto: Naordna galerija
Rihard Jakopič
Mala podoba škofjeloške pokrajine z naslovom Jesen iz leta 1905 sodi med male velike slike Riharda Jakopiča, ki je na sliki upodobil zemljo, nebo in atmosfero v izjemni enovitosti, ki daje občutek brezmejnosti in skladnosti sveta. Foto: Narodna galerija
Lovro Janša
Fantazijsko krajino z ruševinami gradu je okoli leta 1800 naslikal krajinar in vedutist Lovro Janša. Foto: Naordna galerija
Nove pridobitve Narodna galerija
Tihožitje s steklenico in rumeno draperijo je Gojmir Anton Kos naslikal v zadnjih letih svojega življenja, delo pa ponazarja sintezo njegovih kompozicijskih in barvnih spoznanj. Struktura tihožitja je tedaj vplivala tudi na druge žanre, kolikor se jih je v poznih letih slikar sploh še lotil. Foto: Naordna galerija

A to so le slike. Tu je še 15 kipov in 1.139 del na papirju, časovno pa sodijo dela nazaj do 17., pa vse do 20. stoletja. Izbor novih pridobitev predstavljajo na razstavi, ki jo bodo v Narodni galeriji odprli danes ob 19.00.
Dopolnjevanje zbirk je ena izmed osrednjih nalog Narodne galerije vse od njene ustanovitve leta 1918, prvič pa so javnosti na posebni razstavi in v katalogu te predstavili leta 1976 v času tedanje direktorice Anice Cevc. Žal nocojšnje odprtje sovpada s slovesom te dolgoletne gonilne sile galerije, ki je uvod v katalog odprla s citatom ustanovnega manifesta, da je temeljna naloga Narodne galerije "zbiranje in skozi zbiranje ohranjanje umetnin".
Zaradi skromnih sredstev brez nekaj pomembnih del
Nova dela v galerijo pridejo bodisi z odkupi bodisi z darili ali volili. Kot je zapisala direktorica galerije Barbara Jaki, so se morali v zadnjih dveh letih zaradi vse skromnejših, celo nedopustno nizkih državnih subvencij, omejiti in prilagoditi zbiralno politiko cenovnim okvirom. Zaradi tega se jim je izmuznilo nekaj pomembnih umetnin, ki so jih že dolgo imeli na prioritetnem seznamu.
Vse več donatorjev
Nasprotno pa je razveseljiv podatek, da h galeriji pristopa vse več zasebnih donatorjev, tako zbiralcev kot umetnikov, ki svoje opuse ali del teh prepustijo Narodni galeriji, zlasti z namenom popolnejše predstavitve umetnostnega razvoja. Donacije po številu inventarnih enot presegajo dve tretjini novih pridobitev v obravnavanem obdobju.

V Narodni galeriji so hvaležnim darovalcem slik Janezu Berniku, Janezu Boljki, Brunu Breschi, Špelci Čopič, Aleksandri Derganc, Irene Dickenhorst, Galeriji Gallus, Kostji Gatniku, Lojzetu Gostiši, Brigitte Herz, Angeliki Hribar, Tatjani Jakac, Zori Janžekovič, Andreju Jemcu, Francu Kersniku, Maju Klemenčiču, Bojanu Kovačiču, Branetu Koviču, Metki Krašovec, Nuši Lapajne, Jerneju Maliju, Janezu Merčunu, Stanku Možini, Jožefu Muhoviču, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Ranku Novaku, Leonhardu Podgorniku, Bogomili in Marjanu Pogačniku, Dušanu C. Prevoršku, Mateju Roesmannu, Rošu Roesmannu, Ksenji Rozman, Kemaul Selmanoviću, Antonu Vladimirju Urbancu, Žarku Vrezcu, Zavodu za gojitev divjadi Kozorog in Cirilu Zormanu.
Nekaj že videnega, nekaj še ne
Razstava, ki bo na ogled do 12. februarja, predstavlja izbranih 110 umetnin, pri izboru pa so sledili kriterijema kakovosti in pomena. Upoštevati so morali tudi materialno stanje, saj je nekaj del še potrebnih restavratorskih posegov. Marsikatera nova dopolnitev je bila že razstavljena, Pogačnikov grafični opus na posebni razstavi, podobno podarjene slike Bojana Kovačiča, nekaj posameznih del je dopolnilo veliko razstavo slovenskih impresionistov in njihovega časa pred tremi leti, nekaj jih dopolnjuje stalno zbirko. Tudi obiskovalci razstave Franca Kavčiča leta 2007 so lahko videli dvanajst do tedaj neznanih slik in nekaj 'svežih' del na papirju so razstavili tudi na Risbi na Slovenskem I.
Dela za postavitev so izbrali Barbara Jaki, Mateja Breščak, Kristina Preininger, Alenka Simončič, Andrej Smrekar in Ferdinand Šerbelj. Razstavo zelo raznovrstnih del so organizirali po vsebinskih in estetskih sklopih, katalog pa si zamislili enciklopedično.