Po drugi svetovni vojni, ki je bila zaznamovana s pomanjkanjem in trpljenjem, je prišlo obdobje sprememb. Novo življenje je zahtevalo nove podobe. Moda se je znova razcvetela in rokenrol je narekoval ritem obdobja, ki je bil poln kontrastov. Pojavile so se prve filmske zvezde: James Dean, Marlon Brando in Paul Newman. To je tudi čas, ki je izoblikoval večnost hollywoodskih div, kot so Marilyn Monroe, Audrey Hepburn in Elizabeth Taylor. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
Po drugi svetovni vojni, ki je bila zaznamovana s pomanjkanjem in trpljenjem, je prišlo obdobje sprememb. Novo življenje je zahtevalo nove podobe. Moda se je znova razcvetela in rokenrol je narekoval ritem obdobja, ki je bil poln kontrastov. Pojavile so se prve filmske zvezde: James Dean, Marlon Brando in Paul Newman. To je tudi čas, ki je izoblikoval večnost hollywoodskih div, kot so Marilyn Monroe, Audrey Hepburn in Elizabeth Taylor. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
Vrtinec živahnih petdesetih je zajel tudi Maribor. Meščani so hrepeneli po svobodnem izražanju, predvsem na glasbenem in plesnem področju. Čeprav je bil Maribor majhno mesto, je bilo družabno življenje pestro, ponudba prireditev pa raznolika. Zelo dobro so bile obiskane družabne prireditve, na katerih so nastopali Marjana Deržaj, Nino Robić in znameniti orkester Bojana Adamiča. Velika kavarna je ponovno odprla vrata in znamenita Astoria je bila vedno polna. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
V 50. letih so v Mariboru v okviru Mariborskega tedna potekale znamenite modne revije, na katerih so meščani lahko spoznavali kulturo oblačenja za različne priložnosti. Foto: Pokrajinski muzej Maribor

Mediji in družba so ponovno poudarjali vlogo ženske kot gospodinje in matere, ki pa je bila vedno brezhibno urejena. Njena oblačila so poudarjala ženstvenost in nežnost.

Sivino povojnih let, grobe materiale in varčno krojene obleke so zamenjale barve, eleganca in lahkotnejši materiali. Podobo svetovne mode so začeli narekovati kreatorji Jacques Fath, Pierre Balmain in Christian Dior. On je s svojim oblikovanjem naredil revolucionarne premike na področju mode. Z mehkimi, naravno prilegajočimi linijami in elegantno valovitostjo je ženskim oblačilom povrnil lepoto.

Prelomni new look
Revija Vogue je Diorjevo novo linijo poimenovala z izrazom new look, ki je v modi še danes. Večerne obleke iz omenjene kolekcije so imele zelo široka krila, ki so po navadi segala vse do tal, podložena pa so bila z več plastmi blaga, kar jih je naredilo precej bogate. Značilnosti new looka najbolje ponazarja komplet, imenovan bar suit, ki ga sestavljata oprijeta jakna z elegantno zaobljenimi rameni in v pasu močno stisnjeno, polno, nagubano krilo, ki se širi in sega do meč. Celostno podobo so dopolnjevali še klobuk, rokavice, biserna ogrlica ali broška ter čevlji z visoko peto.

Moška moda je bila bolj konservativna in se je spreminjala počasneje. Še vedno so prevladovale obleke v črni, rjavi in sivi barvi. Živahnejše barve in vzorce lahko zasledimo pri srajcah in kravatah. Srajce so postale udobnejše in so imele nižji ovratnik. V prostem času so jih nosili s pletenimi jopami in brezrokavniki. Zelo priljubljeni so bili trenčkoti in drugi lahki plašči z dvojnim zapiranjem. Odrasli moški so nosili klobuke najrazličnejših oblik in barv, med mlajšimi pa so bile priljubljene čepice iz tvida.

V tem obdobju se je razvila proizvodnja serijsko izdelanih oblačil s konfekcijskimi številkami, s tem pa se je povečala tudi ponudba oblačil za prosti čas, kopalk in spodnjega perila.

Mesec mode v muzeju
Zgornje odstavke so v Pokrajinskem muzeju Maribor zapisali pred odprtjem razstave Podobe petdesetih, v okviru katere so do 15. junija na ogled vezena in tiskana oblačila, torbice, modni dodatki in svetila, dopolnjena pa je tudi z arhitekturo Maribora, vse skupaj je, kot nakazuje naslov, zaznamovano s petdesetimi leti prejšnjega stoletja.

Mesec mode v muzeju, katerega osrednji del je razstava, letos poteka že tretje leto, danes ob 18.00 pa se bo v sklopu projekta odvil še modni dogodek študentskih izdelkov z naslovom Ikonska petdeseta. Razstavljeni izdelki so delo študentov oddelka za tekstilne materiale Fakultete za strojništvo, nastali pa so pod mentorstvom Silve Vraz, Andreje Rudolf in Sonje Šterman.

Mesec mode v muzeju in skok v petdeseta
Mesec mode v muzeju in skok v petdeseta