Najdbe so po zahtevni konservaciji in restavriranju Gorenjski muzej prvič na ogled postavil v gradu Khislstein, razstavo pa je odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Oklep je bil težek 12 kilogramov, sestavljen iz kovinskih ploščic, povezanih z usnjenimi jermeni.

Poznoantično vojaško opremo vojščakov najvišjega ranga iz druge polovice šestega stoletja, dva lamelna oklepa in kopjasto orožje ango, so arheologi izkopali na vrtu Tomšičeve 38 leta 2005.

Gre za statusne simbole tedanje družbene oziroma vojaške elite, ki potrjujejo izjemno strateško vlogo Karnija, predhodnika Kranja, v poznoantični dobi, pojasnjujejo v Gorenjskem muzeju. Razstava V blesku kovinske oprave – poznoantična lamelna oklepa iz Kranja bo v gradu Khislstein na ogled natanko eno leto, do 4. decembra 2016.

Dva izmed le sedmih takšnih oklepov v Evropi
Ango je simbol frankovsko-alamanske, lamelna oklepa pa bizantinske elite ter elite ljudstev pod njihovim vplivom in oblastjo. Ango je eden redkih materialnih dokazov prisotnosti Frankov in njihovih zaveznikov v sredini šestega stoletja na ozemlju Slovenije, lamelna oklepa pa izpričujeta močan vpliv bizantinskega sveta in močne vezi z bizantinskim cesarstvom, h kateremu je ozemlje osrednje Slovenije kot obrobje sodilo večino druge polovice šestega stoletja.

Lamelna oklepa nista izstopajoči najdbi le zaradi svojega nekdanjega simbolnega pomena, temveč tudi zaradi svoje enkratnosti v evropskem ali celo svetovnem merilu. Sta dva izmed vsega skupaj zgolj sedmih skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov iz šestega in sedmega stoletja, odkritih na širnem območju med Kavkazom in Španijo. Malokateri med njimi pa nudi toliko zanesljivih podatkov za rekonstrukcijo zgradbe in nekdanjega videza kot prav oklepa iz Kranja.