HE Krško je začel poskusno obratovati. Foto: Goran Rovan
HE Krško je začel poskusno obratovati. Foto: Goran Rovan
Nadvišanje magistralne ceste bo omogočilo dvig kvote zajezene Save na 164. Foto: Goran Rovan
Gradnja akumulacijskega bazena HE Krško je zamujala več kot leto. Foto: Goran Rovan
Energetski potencial Save

Hidroelektrarno Krško, ki so jo začeli graditi novembra 2007, so julija lani prvič vključili v elektroenergetsko omrežje. V začetku marca letos so uspešno izvedli tehnični pregled njene jezovne zgradbe in tako dobili potrdilo o ustreznosti in funkcionalnosti vgrajene opreme. Potem pa ji je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 11. marca izdalo odločbo o enoletnem poskusnem obratovanju, ki se je začelo 2. aprila. In to čeprav še niso izvedli vseh testiranj strojne opreme, ker je zaradi zamud pri gradnji akumulacijskega bazena raven Save še vedno meter pod nazivno koto.

Obratovanje na polni moči krškega HE bo omogočilo nadvišanje magistralne ceste pri kamnolomu Gunte, ki se zdaj pospešeno izvaja. V javnem podjetju Infra upajo, da bo akumulacijski bazen mogoče napolniti do nazivne kote 164 že v mesecu maju. Ob tem pa napovedujejo, da bodo nadaljevali tudi poglabljanje struge reke Save pod elektrarno v Krškem, takoj ko bodo hidrološke in vremenske razmere to dopuščale. V času poskusnega obratovanja bodo v HE Krško izvedli testiranja njegove opreme kot celote in odzive elektrarne na različne hidrološke razmere, opravili pa bodo tudi garancijske meritve.

Naložba v HE Krško je ocenjena na dobrih 100 milijonov evrov. Njeno uradno odprtje se predvideva 7. junija. Ta elektrarna bo v slovenski elektroenergetski sistem prispevala približno odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije, saj se predvideva, da bi bila njena povprečna letna proizvodnja 144 GWh. Proizvajala bo tudi vršno energijo in ponujala možnost prodaje sistemskih storitev, prek daljinskega vodenja pa bo delovala popolnoma samodejno in brez posadke.

S poskusnim obratovanjem krškega HE, ki zamuja skoraj poldrugo leto, saj bi se po prvotnih načrtih to moralo začeti v novembru 2011, bo družba Hidro elektrarne na Spodnji Savi začela plačevati tudi koncesijske dajatve občinam in državi, prav tako pa tudi prispevek v Vodni sklad, iz katerega se financira urejanje infrastrukture ob tej verigi.

Gradnja HE Brežice se bo začela jeseni
Kot kaže, pa se nadaljujejo tudi postopki pri nadaljnji gradnji verige HE na Spodnji Savi v skladu z določili zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Potem ko je bil 29. junija 2012 sprejet Državni prostorski načrt, je bil v maju letos predviden začetek gradnje HE Brežice, ki pa se bo začel šele konec poletja ali na začetku jeseni. HE Brežice je peta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z največjo inštalirano močjo 54 MW, njena gradnja pa bo predvidoma stala 124 milijonov evrov.

Začetek gradnje se je premaknil za nekaj mesecev, saj še vedno poteka ponoven postopek presoje vplivov na okolje, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tega pričakujejo pred letošnjimi počitnicami. Kot je povedal Bogdan Barbič, direktor družbe HESS, postopki potekajo in 15. maja naj bi se začela javna razgrnitev. Ob tem Barbič pojasnjuje: "Postopek presoje vplivov na okolje vodi ARSO, vodi ga korektno. Do zamika prihaja zaradi tega, ker je treba istočasno enomesečno javno razgrnitev elaborata presoje vplivov na okolje opraviti tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, ker gre za čezmejne vplive."

V HESS-u pripravljajo tudi mednarodne razpise za izvajalca pripravljalnih del, dobavitelja strojne in elektroopreme, glavnega gradbenega izvajalca, skupaj z Infro pa bodo objavili tudi razpis za gradnjo akumulacijskega bazena. Ta je ocenjena na 170 mio. evrov, financirali pa naj bi jo s sredstvi Vodnega in podnebnega sklada, po potrebi pa bi zanjo pridobili tudi kredit Mednarodne banke za razvoj (IBE), svoj delež pa bo prispeval tudi HESS.

DPN za HE Mokrice morda že aprila
Pospešeno pa poteka tudi prostorsko umeščanje zadnje v verigi spodnjesavskih elektrarn HE Mokrice. Kot kaže, bi lahko vlada kmalu sprejela Državni prostorski načrt za območje HE Mokrice. Barbič je kljub novi vladi, ki je zdaj šele prevzela posle, optimist: "Praktično so vsa soglasja, ki so vezana na HE Mokrice, že zagotovljena. Prišlo je sicer do nekih manjših težav, vezanih z rekreacijskimi conami pri Termah Čatež, vendar je tudi to v usklajevanju. Tako da pričakujemo, da se bo pričel postopek sprejemanja DPN-ja na vladi konec aprila ali na začetku maja."

Za HE Mokrice mora svoje soglasje dati tudi Hrvaška, kjer ne pričakujejo težav. Po sprejetju DPN-ja bodo stekli postopki za pridobitev investicijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja, tako da bi se lahko sama gradnja začela pol leta za HE Brežice. Vrednost energetskega dela HE Mokrice je ocenjen na 80 milijonov evrov in če bo šlo vse po načrtih, bi lahko bila dokončana konec leta 2017. Njena povprečna letna proizvodnja je ocenjena na 133 GWh.

Za MMC Goran Rovan

Energetski potencial Save