Kerinov Grm pri Krškem. Foto: MMC RTV SLO
Kerinov Grm pri Krškem. Foto: MMC RTV SLO
Romska skupnost
Večina od 350 Romov v krški občini je odvisna od denarne socialne pomoči, zato na CSD-ju spremljajo njeno porabo. Foto: MMC RTV SLO

Ob tem je Marina Novak Rabzelj, direktorica krškega centra za socialno delo (CSD), dejala, da se je z uveljavitvijo nove socialne zakonodaje, vključno z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, pokazalo, da predstavlja denarna socialna pomoč glavni vir preživetja Romov. "Največji korak za zmanjšanje števila takšnih Romov je zaposlovanje. Zaradi tega je skrb vzbujajoče neredno obiskovanje osnovne šole," ugotavlja Marina Novak Rabzelj, ki podpira idejo o ustanovitvi štipendijskega sklada za romske mladostnike, ki bi Romom olajšal pridobitev višje ravni izobrazbe.

Večina od 350 Romov v krški občini je odvisna od denarne socialne pomoči, zato na CSD-ju spremljajo njeno porabo. "To velja zlasti za družine, o katerih dobimo informacije, da omenjenih transferjev ne porabljajo racionalno, z namenom skrbi za otroke. V takšnih primerih naredimo načrt porabe teh sredstev, ki se potem delno izplačujejo prek trgovine z nabavo hrane, z nekaterimi pa se dogovarjamo tudi o nakazovanju tega denarja za odplačevanje mesečnih obrokov za odkup zemljišč v naselju Kerinov Grm, saj je bila njihova višina s 150 znižana na znosnih 50 evrov," pravi Marina Novak Rabzelj. Hkrati poudarja, da ukinjanje denarnih socialnih pomoči Romom ni avtomatsko, temveč gre v prvi vrsti za pomoč pri porabi socialnih transferjev.

Rominja Nataša Brajdič, zaposlena v policiji, pove, da največ Romov dela prek javnih del. Pri ukvarjanju z Romi je po njenem mnenju pomembno, da z njimi dela Rom ali vsaj človek, ki na podlagi dolgoletnih izkušenj razume njihov jezik, kulturo in vrednote. Kot vzorčni primer takšne osebe je izpostavila delavca CDS Krško, ker je vzgajal tri otroke iz romskega naselja in dosegel, da so vsi prišli do izobrazbe in zaposlitve. "Pomembno je, da država omogoči sklad za izobraževanje Romov, da bodo lahko delali ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini, kajti izobrazba je ključ do uspeha," je prepričana Brajdičeva. "Imamo mlade Rome, ki se želijo izobraževati, a si nadaljevanja šolanja ne morejo privoščiti, saj jim zgolj denarna socialna pomoč tega ne omogoča," pristavlja.

Po besedah sekretarke SCSD-ja Darje Kuzmanič Korva so se pri socialnem vključevanju Romov kot najbolj učinkovite izkazale strategije za spodbujanje čim boljšega sožitja vseh družbenih skupin. "Zgolj z javnimi pooblastili zelo težko kar koli premaknemo, zato smo zadnjih 20 let usmerjeni v razvijanje skupnostnih programov v obliki javnih del in evropskih projektov," pojasnjuje Darja Kuzmanič Korva. Kot pravi, strategija za prihodnost izhaja iz tega, da bi vsako romsko naselje moralo imeti koordinatorja, ki bo skrbel za razvoj in vključevanje Romov v različne programe, ki bodo spodbujali učenje in zaposlovanje. Upa, da bodo CSD-ji prek Evropskega socialnega sklada tudi v naslednjih letih prejemali sredstva za ohranitev zaposlitev Romov, ki delajo v njih. Pravi, da posebne strategije zaposlovanja Romov ni. V zvezi s tem meni, da je naloga države, da vzpostavi mehanizme za spodbujanje možnosti njihovega enakopravnega dostopa na trg delovne sile. "Namen posveta je bil, da se predstavniki CSD-jev in romske skupnosti spoznamo in še naprej gradimo nove, inovativne programe," dodaja Darja Kuzmanič Korva, ki pristavlja, da bodo sprejete sklepe posredovali na pristojno ministrstvo.

Jožek Horvat - Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, pa meni, da bi bilo treba za Rome poiskati zaposlitvene oblike, ki bi dajale konkretne rezultate in trajale dalj časa. Po njegovih besedah so javna dela premalo, zato bi jim bilo treba ponuditi bolj učinkovite možnosti, da se bodo lahko socializirali, pridobivali dovolj sredstev za preživetje in si gradili svoje domove. "V prihodnjih letih bo zaradi odpiranja Evropske unije in vstopa Hrvaške vanjo v Sloveniji čedalje več iskalcev zaposlitve. K reševanju tega položaja bi morala država pristopiti z bolj konkretnimi aktivnostmi. Najti bi morala veliko več dela, odpirati nova delovna mesta in izobraževalne procese oblikovati tako, da bodo ljudje usposobljeni za tisto delo, ki ga tržišče potrebuje," poudarja Horvat Muc.

Bogdan Miklič, Radio Slovenija
Foto: Bogdan Miklič