Pred skoraj četrt stoletja so ukinili železniški promet na tako imenovani kumrovški progi, ki je včasih povezovala Savski Marof prek Kumrovca vse do Maribora. Njen zadnji odsek je takratna JLA zgradila v letu 1956. Zdaj vozijo vlaki le po slovenski strani do Imena, naprej pa ne več. Ljudje z obeh strani obmejne reke Sotle pa si že nekaj let prizadevajo, da bi ta del proge obnovili, da bi lahko po njej ponovno vozili potniški in tovorni vlaki. Ugotavljajo, da so ti kraji nekako slabše dostopni, železniška proga pa bi jim lahko prinesla nov gospodarski in tudi turistični razvoj.

Na opuščeni progi grmovje že marsikje prerašča železniške tire. Kljub temu so župani prepričani, da bi se to progo z malo denarja dalo hitro obnoviti, saj je nekoč predstavljala glavno prometno povezavo Obsotelja z milijonskim Zagrebom. Med temi je tudi Franjo Debelak, župan občine Bistrica ob Sotli, ki o pobudi pravi: »Mi želimo, da bi ta proga ponovno oživela. S tem bi lahko oživela tudi naše gospodarstvo in turizem. Konec koncev je do Zagreba le pol ure vožnje in gre le za 40 km oddaljen velik trg, milijonsko mesto, iz katerega bi lahko tudi z vlakom prišlo veliko turistov v naše kraje.«

Za obnovo kumrovške proge si močno prizadevajo tudi na hrvaški strani. Srečko Blažičko, predsednik občinskega sveta občine Kumrovec, zatrjuje, da tudi na njihovi strani podpirajo to idejo in od nje zelo veliko pričakujejo. Blažičko k temu dodaja: »Ta železniška proga je življenjskega pomena za nas. Nekoč je predstavljala glavno prometno povezavo do našega glavnega mesta, pozneje so jo nadomestili avtobusi, zdaj pa še teh skorajda ni več. Včasih so te vlake uporabljali dijaki, študentje, delavci in kmetje, ki so na zagrebške tržnice nosili prodajat svoje izdelke. Zato smo prepričani, da je to progo nujno treba obnoviti in da enostavno mora delati tudi v prihodnje.«

Tudi prometni strokovnjaki obeh držav so že leta 2011 ugotavljali, da bi bilo smotrno to progo ponovno oživiti, saj dejansko še stoji in ni preveč dotrajana. Zapletlo se je, ker železniški tiri kar 26-krat prečkajo državno mejo. Bistriški župan je kljub temu optimist in pojasnjuje: »Mi se trudimo, da bi ta projekt pri nas prišel v državne načrte. Menimo, da investicija ni tako velika, glede na to, da proga že obstaja, da jo je treba le obnoviti. Verjetno pa bi lahko za obnovo poiskali denar tudi v Evropski uniji, če bi pripravili skupen projekt obnove.«

Po nekaterih predvidevanjih bi obnova stala okoli 7 milijonov evrov. Seveda pa bi morali v Bistrici ob Sotli zgraditi tudi železniško postajo in urediti številne prehode, nekaj novih objektov pa bi morali zgraditi tudi na hrvaški strani. Zaradi njene trase, ki večkrat prečka državno mejo, pa je le malo verjetno, da bi do obnove lahko prišlo pred vstopom Hrvaške v šengensko območje.

Goran Rovan, TV Slovenija